Zadeva T‑423/14

Larko Geniki Metalleftiki kai Metallourgiki AE

proti

Evropski komisiji

„Državne pomoči – Pomoč, ki jo je dodelila Grčija – Sklep, s katerim so bile pomoči razglašene za nezdružljive z notranjim trgom – Pojem državne pomoči – Prednost – Merilo zasebnega vlagatelja – Znesek pomoči, ki jo je treba vrniti – Obvestilo Komisije o državnih pomočeh v obliki poroštev“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 1. februarja 2018

1. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg

   (člen 296, drugi odstavek, PDEU)

2. Ničnostna tožba – Razlogi – Neobstoj ali nezadostnost obrazložitve – Tožbeni razlog, ki se razlikuje od tistega, ki se nanaša na materialno zakonitost

   (člen 263 PDEU)

3. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Dodelitev prednosti prejemnikom – Državno poroštvo – Dokaz obstoja prednosti, ki ga mora predložiti Komisija – Presoja ob upoštevanju vseh upoštevnih elementov

   (člen 107(1) PDEU)

4. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Presoja na podlagi merila zasebnega vlagatelja – Presoja glede na vse upoštevne elemente sporne transakcije in njenega konteksta – Obveznost države članice, da predloži objektivne in preverljive elemente, iz katerih izhaja gospodarska narava njene dejavnosti

   (člen 107(1) PDEU)

5. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Pravna sposobnost – Razlaga na podlagi objektivnih dejavnikov – Sodni nadzor – Obseg

   (člen 107(1) PDEU)

6. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Poroštva, ki jih podelijo javni organi podjetju v težavah – Finančne težave – Merila presoje – Obstoj negativnega lastniškega kapitala in znatno zmanjšanje prometa

   (člen 107(1) PDEU; Sporočilo Komisije 2004/C 244/02, točka 11)

7. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Merilo zasebnega vlagatelja – Kapitalski vložek – Sočasnost vložkov zasebnih in javnih vlagateljev – Merila presoje

   (člen 107(1) PDEU)

8. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Poseg države, s katerim se zmanjšajo stroški, ki običajno bremenijo proračun podjetja – Vključitev

   (člen 107(1) PDEU)

9. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Pomoči iz državnih sredstev – Poroštvo, ki ga podeli država – Vključitev – Neobstoj takojšnje in gotove uporabe državnih sredstev – Nevplivanje

   (člen 107(1) PDEU)

10. Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Obseg – Ozka razlaga – Gospodarska škoda, ki jo neposredno povzročijo naravne nesreče ali izjemni dogodki

    (člen 107(1) in (2)(b) PDEU)

11. Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Diskrecijska pravica Komisije – Njeno sprejetje Smernic, ki urejajo preizkus združljivosti pomoči z notranjim trgom – Posledice – Samoomejitev diskrecijske pravice

    (člen 107(3) PDEU)

12. Pomoči, ki jih dodelijo države – Vračilo nezakonite pomoči – Vzpostavitev prejšnjega stanja – Izračun zneska za vračilo – Pomoč v obliki poroštva

    (člen 108(2) PDEU)

13. Pomoči, ki jih dodelijo države – Vračilo nezakonite pomoči – Izračun zneska za vračilo – Pomoč, dodeljena v obliki posameznega poroštva – Določitev elementa pomoči brez tržne cene garancije – Podjetje v izjemno občutljivem položaju – Izračun na podlagi obstoja izjemnih okoliščin – Dopustnost

    (člen 108(2), prvi pododstavek, PDEU; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 14(1); Sporočilo Komisije 2004/C 244/02, točka 4.1, tretji odstavek, (a))

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 26.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 43.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 50 do 55.)

4.  Če se država članica v upravnem postopku sklicuje na merilo zasebnega vlagatelja, mora v primeru dvoma nedvoumno in na podlagi objektivnih in preverljivih elementov dokazati, da je izvedeni ukrep sprejela kot delničarka. Na podlagi teh dokazov mora biti jasno razvidno, da je zadevna država članica predhodno ali sočasno z dodelitvijo gospodarske prednosti z dejansko izvedenim ukrepom sprejela odločitev o naložbi v podjetje pod javnim nadzorom. V zvezi s tem bi bili lahko zlasti potrebni dokazi, na podlagi katerih bi bilo razvidno, da ta odločitev temelji na ekonomskih ocenah, primerljivih s tistimi, ki bi jih v okoliščinah obravnavane zadeve opravil razumen zasebni vlagatelj, ki je v zelo podobnem položaju kot država članica, preden bi izvedel navedeno naložbo, da bi lahko opredelil prihodnji donos take naložbe.

   Nasprotno pa ekonomske ocene, podane po tem, ko je bila ugodnost dana, naknadna ugotovitev dejanske donosnosti naložbe, ki jo izvede zadevna država članica, ali naknadne utemeljitve dejansko uporabljenega postopka ne morejo zadostovati kot dokaz, da je ta država članica predhodno ali sočasno s to ugodnostjo tako odločitev sprejela kot delničarka. Za preveritev vprašanja, ali je država ravnala kot preudaren vlagatelj, ki deluje pod pogoji tržnega gospodarstva, je potrebna umestitev v obdobje, v katerem so bili sprejeti ukrepi finančne podpore, da se oceni gospodarska racionalnost ravnanja države in s tem prepreči kakršna koli ocena na podlagi poznejših razmer. To je tako zlasti, če Komisija preiskuje obstoj državne pomoči v zvezi z ukrepom, ki ji ni bil priglašen in ki ga je zadevni javni subjekt v času, ko je Komisija izvajala preiskavo, že izvedel.

   (Glej točke 56, 57, 83 in 86.)

5.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 58 do 61.)

6.  Obstoj negativnega lastniškega kapitala je mogoče šteti za pomemben znak finančnih težav podjetja. To velja tudi za znatno zmanjšanje prometa in pomembne skupne izgube zadevnega podjetja, kar so okoliščine, na katere se poleg tega sklicuje točka 11 Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah.

   (Glej točko 79.)

7.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 119.)

8.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 142 in 151.)

9.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 149.)

10.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točko 156.)

11.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točki 166 in 167.)

12.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točke 180, 182 in 189.)

13.  Na področju državnih pomoči velja, da če je podjetje v izjemno občutljivem položaju, zlasti zaradi trajnega upadanja prometa in obstoja negativnega lastniškega kapitala, kar kaže na to, da je izgubljen celoten družbeni kapital podjetja. Komisiji ni mogoče očitati, da je storila napako s tem, da je ugotovila obstoj izjemnih okoliščin v smislu točke 4.1, tretji odstavek, (a), Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, ki so povzročale, da zadevno podjetje samo ne more vrniti celotnega posojila, niti se ji ne more očitati, da je storila napako s tem, da je ugotovila, da je bil znesek državne pomoči v obliki državnih poroštev, danih zadevnemu podjetju, enak celotnemu znesku posojil, zavarovanih s poroštvi.

    (Glej točki 193 in 194.)