Zadeva T‑122/14

Italijanska republika

proti

Evropski komisiji

„Neizvršitev sodbe Sodišča, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti države — Periodična denarna kazen — Odločba o plačilu denarne kazni — Metoda izračuna obresti za vračilo nezakonitih pomoči — Obrestne obresti“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 9. junija 2016

Pomoči, ki jih dodelijo države – Vračilo nezakonite pomoči – Plačilo obresti, utemeljeno s potrebo po vzpostavitvi prejšnjega stanja – Uporaba obrestne mere, izračune na podlagi obrestnoobrestnega računa – Uredba št. 794/2004 – Področje uporabe ratione temporis – Določitev metode izračuna obresti, ki se pred začetkom veljavnosti navedene uredbe uporablja za vračilo nezakonitih pomoči – Napotitev na nacionalno pravo

(člen 108(2) PDEU; Uredba Komisije št. 794/2004, člena 11(2) in 13)

Čeprav člen 11(2) Uredbe št. 794/2004 o izvajanju Uredbe št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [108 PDEU] določa, da se obrestna mera do datuma vračila pomoči izračuna na podlagi obrestnoobrestnega računa in da se na obresti, natečene v prejšnjem letu, obračunajo obresti za vsako poznejše leto, je treba vseeno ugotoviti, da se ta določba v skladu s členom 13, peti odstavek, te uredbe uporabi le za odločbe o vračilu, ki so bile vročene po datumu začetka veljavnosti navedene uredbe, torej po 20. maju 2004. Zato se člen 11(2) te uredbe ne uporabi ratione temporis za odločbo o vračilu nezakonite pomoči, ki je bila državi članici vročena pred tem datumom.

S tega vidika, če na tem področju ni pravne določbe Unije, nacionalno pravo določi, ali je bilo treba v obravnavanem primeru obresti izračunati na podlagi navadnega obrestnega računa ali obrestnoobrestnega računa. Zato se v odločbah o vračilu, sprejetih pred začetkom veljavnosti Uredbe št. 794/2004, obrestne obresti lahko upošteva le, če je to v skladu s sistemom, ki se običajno uporablja v nacionalnem pravu

(Glej točke od 59 do 61, 64 in 65.)