SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA

(pritožbeni senat)

z dne 13. oktobra 2015

Evropska komisija

proti

Marcu Verileju

in

Andueli Gjergji

„Pritožba — Nasprotna pritožba — Javni uslužbenci — Uradniki — Pokojnine — Prenos nacionalnih pokojninskih pravic — Predlog za priznanje pokojninske dobe — Akt, ki ne posega v položaj — Nedopustnost prvostopenjske tožbe — Člen 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom — Pravna varnost — Legitimna pričakovanja — Enako obravnavanje“

Predmet:

Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (občna seja) z dne 11. decembra 2013, Verile in Gjergji/Komisija (F‑130/11, ZOdl. JU, EU:F:2013:195), s katero se predlaga razveljavitev te sodbe.

Odločitev:

Sodba Sodišča za uslužbence Evropske unije (občna seja) z dne 11. decembra 2013, Verile in Gjergji/Komisija (F‑130/11), se razveljavi. Tožba, ki sta jo M. Verile in A. Gjergji v zadevi F‑130/11 vložila pri Sodišču za uslužbence, se zavrne. M. Verile in A. Gjergji na eni strani in Evropska komisija na drugi strani nosijo vsak svoje stroške.

Povzetek

1. Tožbe uradnikov — Akt, ki posega v položaj — Pojem — Predlog za priznanje pokojninske dobe z namenom prenosa pokojninskih pravic, pridobljenih pred nastopom službe pri Uniji, v sistem Unije — Izključitev — Odločba o priznavanju pokojninske dobe, ki je bila sprejeta po prenosu kapitalske vrednosti pridobljenih pokojninskih pravic — Vključitev

   (Kadrovski predpisi, člen 91(1) in Priloga VIII, člen 11(2))

2. Uradniki — Pokojnine — Pokojninske pravice, pridobljene pred nastopom službe pri Uniji — Prenos v sistem Unije — Pravica zadevne osebe, da pred prenosom dokončno izve za priznano število let pokojninske dobe — Pravica, da se sodišče Unije pred tem zaprosi, naj zavzame stališče — Neobstoj

   (Kadrovski predpisi, Priloga VIII, člen 11(2))

3. Tožbe uradnikov — Pristojnost sodišča Unije — Posvetovalno mnenje — Izključitev

   (Člen 270 PDEU; Kadrovski predpisi, člen 91(1))

4. Uradniki — Vez med uradnikom in institucijo, ki temelji na Kadrovskih prepisih — Pokojninski sistem — Narava, ki je določena s Kadrovskimi predpisi in ni pogodbena

   (Kadrovski predpisi, Priloga VIII, člen 11(2))

5. Akti institucij — Časovna veljavnost — Takojšnja uporaba novega pravila za prihodnje učinke položaja, ki je nastal na podlagi starega pravila — Sprejetje novih splošnih določb za izvajanje členov 11 in 12 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom — Uporaba za prenos pridobljenih pokojninskih pravic, ki se zahteva pred sprejetjem novega pravila, vendar se izvede po njegovem začetku veljavnosti — Kršitev pridobljenih pravic in načela legitimnega pričakovanja — Neobstoj

   (Kadrovski predpisi, Priloga VIII, člen 11(2))

6. Uradniki — Pokojnine — Pokojninske pravice, pridobljene pred nastopom službe pri Uniji — Prenos v sistem Unije — Sprejetje novih splošnih določb za izvajanje členov 11 in 12 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom — Različno obravnavanje uradnikov, ki so v sistem Unije prenesli kapitalsko vrednost svojih pokojninskih pravic pred oziroma po začetku veljavnosti navedenih določb — Kršitev načela enakega obravnavanja — Neobstoj

   (Kadrovski predpisi, Priloga VIII, člen 11(2))

1.  Predlog za priznanje pokojninske dobe, ki se uradniku sporoči z namenom prenosa pokojninskih pravic, pridobljenih v drugem sistemu, v pokojninski sistem Evropske unije, ne ustvarja zavezujočih pravnih učinkov, ki bi neposredno in takoj vplivali na pravni položaj prejemnika tega predloga, tako da bi bistveno spremenil njegov pravni položaj. Zato ne gre za akt, ki posega v položaj, v smislu člena 91(1) Kadrovskih predpisov.

   V skladu s členom 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom do dejanske določitve števila let pokojninske dobe, ki se priznajo uradniku, ki je zaprosil za prenos svojih pokojninskih pravic, ki jih je pred tem pridobil v drugem sistemu, v pokojninski sistem Unije, nujno pride po dejanski izvedbi prenosa „na podlagi prenesenega kapitalskega zneska“. Zato ni mogoče šteti, da lahko predlog za določitev pokojninske dobe, ki se po svoji naravi sporoči pred tem prenosom, vodi do take določitve.

   Število let pokojninske dobe, ki jih je treba priznati, izhaja iz uporabe metode pretvorbe kapitalske vrednosti predhodnih pravic v leta pokojninske dobe, ki je določena s splošnimi izvedbenimi določbami, ki jih je na podlagi člena 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom sprejela zadevna institucija.

   Odločba, sprejeta po prenosu kapitalske vrednosti pokojninskih pravic, ki jih je zadevna oseba pridobila pred začetkom službe, pa je akt, ki posega v položaj, in je lahko v skladu s členom 91(1) Kadrovskih predpisov predmet ničnostne tožbe.

   (Glej točke 56, 58, 62 in 74.)

2.  Člen 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom ne zahteva, da je treba zadevni osebi zagotoviti možnost, da pred odločitvijo, ali bo oziroma ne bo izvrševala pravice do prenosa pokojninskih pravic, pridobljenih v drugem sistemu, v pokojninski sistem Unije, dokončno izve za število let pokojninske dobe, ki ji bodo priznana po tem prenosu.

   Ta določba prav tako ne zahteva, da o morebitnem sporu med zadevno osebo in institucijo, pri kateri je zaposlena, v zvezi z razlago in uporabo upoštevnih odločb odloča sodišče Unije, preden se zadevna oseba odloči, da bo pokojninske pravice, ki jih je pridobila v drugem sistemu, prenesla v pokojninski sistem Unije ali pa da tega ne bo storila.

   (Glej točko 79.)

3.  Člen 270 PDEU sodišču Unije ne daje pristojnosti za dajanje posvetovalnih mnenj, temveč je v mejah in pod pogoji, določenimi v Kadrovskih predpisih, pristojno zgolj za odločanje v sporih med Unijo in njenimi uradniki.

   Ravno Kadrovski predpisi pa v členu 91(1) določajo, da se lahko ničnostna tožba nanaša le na akt, ki posega v položaj. Če akt, zoper katerega je bila vložena tožba, ne posega v položaj tožeče stranke, je tožba nedopustna. Morebiten interes te stranke, da se o vprašanju, postavljenem s tožbo, vsebinsko odloči, je v zvezi s tem neupošteven.

   (Glej točki 81 in 82.)

4.  Pravna vez med uradniki in upravo temelji na Kadrovskih predpisih, ne na pogodbi. Iz tega izhaja, da pravna razmerja, ki so neposredno urejena z določbami Kadrovskih predpisov, kot so razmerja, ki se nanašajo na pokojninski sistem Unije, niso pogodbena. Pojmi, ki spadajo na področje zasebnega prava držav članic, ki se uporablja za pogodbe, kot je pojem predloga, ki je podoben „ponudbi“, torej niso upoštevni za uporabo člena 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

   (Glej točko 94.)

   Napotitev na:

   Sodišče: sodbi z dne 19. marca 1975, Gillet/Komisija,28/74, Recueil, EU:C:1975:46, točka 4, in z dne 22. decembra 2008, Centeno Mediavilla in drugi/Komisija,C‑443/07 P, ZOdl., EU:C:2008:767, točka 60.

5.  Zakoni, s katerimi se spreminjajo zakonske določbe, se, če ni drugače določeno, uporabljajo za prihodnje učinke položajev, ki so nastali, ko je veljal stari zakon. Drugače velja le za položaje, ki so nastali in so bili dokončno utrjeni na podlagi prejšnjega pravila ter ki ustvarjajo pridobljene pravice. Pravica velja za pridobljeno, če se je dejstvo, na podlagi katerega nastane, uresničilo pred zakonsko spremembo. Vendar to ne velja za pravico, katere dejstvo, na podlagi katerega nastane, se ni uresničilo na podlagi zakonodaje, ki je bila spremenjena.

   Uporaba novih splošnih določb za izvajanje členov 11 in 12 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom v zvezi s prenosom pokojninskih pravic, pridobljenih v drugem sistemu, ki se je zahteval pred sprejetjem navedenih določb, vendar je bil opravljen po začetku njihove veljavnosti, ni v nasprotju s členom 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

   V zvezi s tem pridobi zadevna oseba pravico, da se ji prizna pokojninska doba, šele po prenosu kapitalske vrednosti pravic, pridobljenih v drugem sistemu, v pokojninski sistem Unije. Ker torej niti predlog za priznanje pokojninskih pravic, ki ga uradniku ali uslužbencu predloži institucija, v kateri je zaposlen, po predlogu za prenos pokojninskih pravic, ki jih je pridobil v okviru drugega sistema, v sistem Unije, in še toliko manj zgolj vložitev takega predloga ne ustvarja zavezujočih pravnih učinkov, dokler zahtevani prenos še ni bil opravljen, gre v takem primeru za „položaj, ki bo nastal“ ali kvečjemu „nastali položaj, ki pa še ni povsem oblikovan“. Vsekakor ne gre za položaj, ki je nastal in je bil dokončno utrjen na podlagi prejšnjega pravila.

   Poleg tega, čeprav bi obstajala jasna jamstva, iz katerih bi za naslovnike izhajalo upravičeno pričakovanje, se posamezniki ne morejo sklicevati na načelo varstva zaupanja v pravo, da bi nasprotovali uporabi nove zakonodaje, predvsem na področju, na katerem ima zakonodajalec široko diskrecijsko pravico.

   (Glej točke od 152 do 154 in 170.)

   Napotitev na:

   Sodišče: sodba z dne 22. decembra 2008, Centeno Mediavilla in drugi/Komisija, EU:C:2008:767, točke od 61 do 63 in 91 ter navedena sodna praksa.

6.  Institucija s sprejetjem novih splošnih določb za izvajanje členov 11 in 12 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, posledica katerih je različno obravnavanje uradnikov, katerih kapitalska vrednost pokojninskih pravic, pridobljenih v drugem sistemu, je bila prenesena v pokojninski sistem Unije pred oziroma po začetku veljavnosti navedenih določb, ne krši načela enakega obravnavanja, ker se različno obravnavanje nanaša na uradnike, ki niso del ene same kategorije.

   Uradniki, katerih kapitalske vrednosti pokojninskih pravic, pridobljenih v drugem sistemu, niso bile prenesene v pokojninski sistem Unije ob začetku veljavnosti novih določb, namreč niso v enakem pravnem položaju kot uradniki, katerih pokojninske pravice, pridobljene pred začetkom njihove službe, so bile že pred tem datumom prenesene v obliki kapitalskih vrednosti v pokojninski sistem Unije in glede katerih je bila sprejeta odločba o priznanju pokojninske dobe v tem sistemu. Pokojninske pravice prvih so še v drugem sistemu, medtem ko je v zvezi z drugimi že prišlo do prenosa kapitalske vrednosti, zaradi česar so te pravice ugasnile, pokojninski sistem Unije pa je omogočil priznanje ustreznega števila let pokojninske dobe.

   Tako različno obravnavanje poleg tega temelji na elementu, ki je objektiven in neodvisen od volje zadevne institucije, in sicer hitrosti obravnavanja predloga za prenos kapitalske vrednosti zadevne osebe s strani zadevnega zunanjega pokojninskega sistema.

   (Glej točke od 177 do 179.)

   Napotitev na:

   Sodišče: sodba z dne 22. decembra 2008, Centeno Mediavilla in drugi/Komisija, EU:C:2008:767, točke od 79 do 81.

(Zadeva T‑104/14 P)

Evropska Komisija

proti

Marcu Verileju

in

Andueli Gjergji

„Pritožba — Nasprotna pritožba — Javni uslužbenci — Uradniki — Pokojnine — Prenos nacionalnih pokojninskih pravic — Predlog priznane pokojninske dobe — Akt, ki ne posega v položaj — Nedopustnost prvostopenjske tožbe — Člen 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim prepisom — Pravna varnost — Legitimno pričakovanje — Enako obravnavanje“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (pritožbeni senat) z dne 13. oktobra 2015

1. Pritožbe uradnikov – Akt ki posega v položaj – Pojem – Predlog za priznanje pokojninske dobe z namenom prenosa pokojninskih pravic, pridobljenih pred zaposlitvijo pri Uniji, v pokojninski sistem Unije – Izključitev – Odločba o priznanju pokojninske dobe, sprejeta po prenosu kapitalske vrednosti prej pridobljenih pokojninskih pravic – Vključitev

   (Kadrovski predpisi, člen 91(1) in Priloga VIII, člen 11(2))

2. Uradniki – Pokojnine – Pokojninske pravice, pridobljene pred zaposlitvijo pri Uniji – Prenos v sistem Unije – Pravica zainteresirane osebe, da pred prenosom dokončno izve za število priznanih let pokojninske dobe – Pravica, da se sodišče Unije predhodno pozove, naj poda stališče – Neobstoj

   (Kadrovski predpisi, Priloga VIII, člen 11(2))

3. Pritožbe uradnikov – Pristojnost sodišča Unije – Svetovalno mnenje – Izključitev

   (člen 270 PDEU; Kadrovski predpisi, člen 91(1))

4. Uradniki – Dejstvo, da razmerje med uradnikom in institucijo temelji na kadrovskih predpisih – Pokojninski sistem – Dejstvo, da temelji na kadrovskih predpisih, in ne na pogodbi

   (Kadrovski predpisi, Priloga VIII, člen 11(2))

5. Akti institucij – Časovna veljavnost – Takojšnja veljavnost novega pravila za prihodnje učinke položaja, ki je nastal, ko je veljalo prejšnje pravilo – Sprejetje novih splošnih določb za izvajanje členov 11 in 12 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom – Uporaba za prenos pridobljenih pokojninskih pravic, ki je bil predlagan pred sprejetjem novega pravila, opravljen pa po začetku njegove veljavnosti – Kršitev pridobljenih pravic in načela varstva zaupanja v pravo – Neobstoj

   (Kadrovski predpisi, Priloga VIII, člen 11(2))

6. Uradniki – Pokojnine – Pokojninske pravice, pridobljene pred zaposlitvijo pri Uniji – Prenos v sistem Unije – Sprejetje novih splošnih določb za izvajanje členov 11 in 12 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom – Različno obravnavanje uradnikov, katerih kapitalska vrednost pokojninskih pravic je bila prenesena v pokojninski sistem Unije, pred začetkom veljavnosti navedenih odločb in po njem – Kršitev načela enakega obravnavanja – Neobstoj

   (Kadrovski predpisi, Priloga VIII, člen 11(2))

1.  Predlog za priznanje pokojninske dobe, ki je bil uradniku posredovan z namenom prenosa pokojninskih pravic, pridobljenih v okviru drugega sistema, v pokojninski sistem Unije, ne ustvarja zavezujočih pravnih učinkov, ki bi neposredno in takoj vplivali na pravni položaj prejemnika tega predloga, tako da bi bistveno spremenil njegov pravni položaj. Zato ni akt, ki posega v položaj, v smislu člena 91(1) Kadrovskih predpisov.

   V skladu s členom 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, do dejanske določitve števila let pokojninske dobe, ki je priznana uradniku, ki je zaprosil za prenos svojih pravic, ki jih je pred tem pridobil v drugem sistemu, v pokojninski sistem Unije, nujno pride po dejanski izvedbi prenosa „na podlagi prenesenega kapitalskega zneska“. Zato ni mogoče šteti, da predlog za priznanje pokojninske dobe, ki je bil po svoji naravi sporočen pred tem prenosom, lahko vodi do takšne določitve.

   Število let pokojninske dobe, ki jih je treba priznati, izhaja iz uporabe metode pretvorbe kapitalske vrednosti predhodnih pravic v leta pokojninske dobe, ki je določena s splošnimi izvedbenimi določbami, ki jih je na podlagi člena 11(2) Priloge VIII h Kadrovskih predpisom sprejela zadevna institucija.

   Odločba, sprejeta po prenosu kapitalske vrednosti pokojninskih pravic, ki jih je zainteresirana oseba pridobila pred zaposlitvijo, je namreč akt, ki posega v položaj, in se torej zoper njo lahko vloži ničnostna tožba v skladu s členom 91(1) Kadrovskih predpisov.

   (Glej točke 56, 58, 62 in 74.)

2.  Člen 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom ne zahteva, da mora biti zainteresirani osebi zagotovljena možnost, da pred odločitvijo, ali bo oziroma ne bo izvrševala pravice do prenosa pokojninskih pravic, pridobljenih v drugem sistemu, v pokojninski sistem Unije, dokončno izve za število let pokojninske dobe, ki ji bodo priznana po tem prenosu.

   Ta določba prav tako ne zahteva, da o morebitnem sporu med zainteresirano stranko in institucijo, pri kateri je zaposlena, v zvezi z razlago in uporabo upoštevnih odločb odloča sodišče Unije, preden se zainteresirana stranka odloči, ali bo pokojninske pravice, ki jih je pridobila v drugem sistemu, prenesla v pokojninski sitem Unije, ali pa da tega ne bo storila.

   (Glej točko 79.)

3.  Člen 270 PDEU sodišču Unije ne daje pristojnosti za dajanje svetovalnih mnenj, temveč je v mejah in pod pogoji, določenimi v Kadrovskih predpisih, pristojno zgolj za odločanje v sporih med Unijo in njenimi uradniki.

   Ravno Kadrovski predpisi pa v členu 91(1) določajo, da se lahko ničnostna tožba, nanaša le na akt, ki posega v položaj. Če akt, zoper kateri je bila vložena tožba, ne posega v položaj tožeče stranke, je tožba nedopustna. Njen morebiten interes, da se o vprašanju, postavljenem s tožbo, vsebinsko odloči, je v zvezi s tem neupošteven.

   (Glej točki 81 in 82.)

4.  Pravna vez med uradniki in upravo temelji na kadrovskih predpisih, in ne na pogodbi. Iz tega sledi, da pravna razmerja, ki so neposredno urejena z določbami Kadrovskih predpisov, kot razmerja, ki se nanašajo na pokojninski sistem Unije, niso pogodbena. Pojmi, ki spadajo na področje zasebnega prava držav članic, ki se uporablja za pogodbe, kot je predlog podoben „ponudbi“, torej niso upoštevni za uporabo člena 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

   (Glej točko 94.)

5.  Zakoni, s katerimi se spreminjajo zakonske določbe, se, če ni drugače določeno, uporabljajo za prihodnje učinke položajev, ki so nastali, ko je veljal stari zakon. Drugače velja le za položaje, ki so nastali in so bili dokončno utrjeni na podlagi prejšnjega pravila ter ustvarjajo pridobljene pravice. Pravica velja za pridobljeno, če se je dejstvo, na podlagi katerega nastane, uresničilo pred zakonsko spremembo. To pa ne velja v zvezi s pravicami, katerih dejstvo, na podlagi katerega nastanejo, se ni uresničilo v času veljave starega zakona, ki je bil spremenjen.

   Uporaba novih splošnih določb za izvajanje členov 11 in 12 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom v zvezi s prenosom pokojninskih pravic, pridobljenih v okviru drugega pokojninskega sistema, ki se je zahteval pred sprejetjem navedenih določb, vendar je bil opravljen po začetku njihove veljavnosti, ne nasprotuje členu 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

   V zvezi s tem zainteresirana stranka pridobi pravico, da se ji prizna pokojninska doba, šele po prenosu kapitalske vrednosti pravic, pridobljenih v drugem sistemu, v pokojninski sistem Unije. Ker torej niti predlog za priznanje pokojninskih pravic, ki ga uradniku ali uslužbencu predloži institucija, v kateri je zaposlen, po predlogu za prenos pokojninskih pravic, pridobljenih v drugem sistemu, v sistem Unije, in še toliko manj zgolj vložitev takega predloga ne ustvarja zavezujočih pravnih učinkov, dokler zahtevani prenos ni bil opravljen, gre v takem primeru za „položaj, ki bo nastal“ ali kvečjemu „nastali položaj, ki pa še ni povsem oblikovan“. Vsekakor ne gre za položaj, ki je nastal in je bil dokončno utrjen na podlagi prejšnjega pravila.

   Poleg tega, tudi ob jasnih jamstvih, iz katerih bi za naslovnike izhajalo upravičeno pričakovanje, se posamezniki ne morejo sklicevati na načelo varstva zaupanja v pravo, da bi nasprotovali uporabi nove zakonodaje, predvsem na področju, na katerem ima zakonodajalec široko diskrecijsko pravico.

   (Glej točke od 152 do 154 in 170.)

6.  Institucija s sprejetjem splošnih določb za izvajanje členov 11 in 12 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, iz katerih izhaja različno obravnavanje uradnikov, katerih kapitalska vrednost pokojninskih pravic, pridobljenih v drugem sistemu, je bila prenesena v pokojninski sistem Unije, pred in po začetku veljavnosti navedenih določb, ne krši načela enakega obravnavanja, ker se različno obravnavanje nanaša na uradnike, ki niso del ene same kategorije.

   Uradniki, katerih kapitalske vrednosti pokojninskih pravic, pridobljenih v drugem sistemu, niso bile prenesene v pokojninski sistem Unije ob začetku veljavnosti novih določb, namreč niso bili v enakem pravnem položaju kot uradniki, katerih pokojninske pravice, pridobljene pred začetkom njihove službe, so bile že pred tem datumom prenesene v obliki kapitalskih vrednosti v pokojninski sistem Unije in glede katerih je bila sprejeta odločba o priznanju pokojninske dobe v tem sistemu. Pokojninske pravice prvih so še v drugem sistemu, medtem ko je v zvezi z drugimi že prišlo do prenosa kapitalske vrednosti, zaradi česar so te pravice ugasnile, pokojninski sistem Unije pa je omogočil priznanje ustreznega števila let pokojninske dobe.

   Tako različno obravnavanje poleg tega temelji na elementu, ki je objektiven in neodvisen od volje zadevne institucije, in sicer hitrost obravnavanja zahteve za prenos kapitalske vrednosti zainteresirane osebe s strani zadevnega zunanjega pokojninskega sistema.

   (Glej točke od 177 do 179.)