Zadeva C‑543/14

Ordre des barreaux francophones et germanophone in drugi

proti

Svetu ministrov

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,

ki ga je vložilo Cour constitutionnelle (Belgija))

„DDV — Direktiva 2006/112/ES — Veljavnost in razlaga direktive — Odvetniške storitve — Naložitev plačila DDV — Pravica do učinkovitega pravnega sredstva — Enakost orožij — Brezplačna pravna pomoč“

Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 28. julija 2016

1. Usklajevanje davčne zakonodaje – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Opravljanje storitev – Pojem – Odvetniške storitve za posameznike, ki niso upravičeni do brezplačne pravne pomoči – Vključitev – Kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva ter načela enakosti orožij – Neobstoj

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Direktiva Sveta 2006/112, člena 1(2) in 2(1)(c))

2. Mednarodni sporazumi – Sporazumi Unije – Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija) – Učinki – Prednost pred akti sekundarne zakonodaje Unije – Presoja zakonitosti akta Unije glede na to konvencijo – Pogoji – Možnost sklicevanja na člen 9(4) in (5) konvencije – Neobstoj

   (Aarhuška konvencija, člen 9(4) in (5), Direktiva Sveta 2006/112, člen 1(2), in 2(1)(c))

3. Usklajevanje davčne zakonodaje – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Oprostitve – Storitve povezane s socialnim skrbstvom in socialnovarstvenim delom, ki jih opravljajo osebe javnega prava ali druge organizacije, ki se jih priznava kot organizacije socialnega pomena – Pojem – Odvetniške storitve za posameznike, ki niso upravičeni do brezplačne pravne pomoči – Izključitev

   (Direktiva Sveta 2006/112, člen 132(1)(g))

1.  Iz preučitve členov 1(2) in 2(1)(c) Direktive 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede na pravico do učinkovitega pravnega sredstva in glede na načelo enakosti orožij, ki ju zagotavlja člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ne izhaja noben element, ki bi lahko vplival na njuno veljavnost, v delu, v katerem ti določbi nalagata plačilo DDV za odvetniške storitve, ki se opravijo za posameznike, ki niso upravičeni do brezplačne pravne pomoči v okviru nacionalne ureditve brezplačne pravne pomoči.

   Po eni strani namreč varstvo, ki ga podeljuje pravica do učinkovitega pravnega sredstva, ki je zagotovljena s členom 47 Listine, ne zajema obdavčenja odvetniških storitev z davkom na dodano vrednost. Vendar pa, kar zadeva posameznike, ki nimajo pravice do brezplačne pravne pomoči, in ki imajo na podlagi upoštevnih določb nacionalnega prava predvidoma zadostna sredstva za dostop do sodnega varstva, tako da jih zastopa odvetnik, pravica do učinkovitega pravnega sredstva načeloma ne zagotavlja pravice, da se odvetniške storitve oprostijo plačila DDV. Poleg tega je naložitev teh stroškov mogoče izpodbijati glede na to pravico, samo če so ti stroški nepremostljivi ali če bi bilo zaradi njih uresničevanje pravic, ki jih določa pravni red Unije, praktično onemogočeno ali čezmerno oteženo. Vendar pa ni mogoče ugotoviti tesne ali celo sistematične povezave med obdavčenjem odvetniških storitev z DDV in povečanjem cen teh storitev. Vsekakor pa zadevni znesek davka na dodano vrednost ni največji del stroškov sodnega postopka. Po drugi strani načelo enakosti orožij, katerega cilj je zagotoviti postopkovno ravnotežje med strankami sodnega postopka, vključuje obveznost dati vsaki stranki razumno možnost, da predstavi svoje trditve, vključno z dokazi, pod pogoji, ki je v primerjavi z nasprotno stranko ne postavljajo v bistveno slabši položaj, s tem, da zagotovi enakost pravic in obveznosti teh strank med drugim glede pravil, ki urejajo izvajanje dokazov in kontradiktorno razpravo pred sodiščem. To načelo ne pomeni obveznosti, da stranke postavi v enakopraven položaj glede finančnih stroškov sodnega postopka.

   (Glej točke 28, 31, 35, 36, 38, od 40 do 42, 47 in točko 1 izreka.)

2.  Za presojo veljavnosti členov 1(2) in 2(1)(c) Direktive 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, se ni mogoče sklicevati na člen 9(4) in (5) Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija).

   Na določbe mednarodnega sporazuma, katerega pogodbenica je Unija, v podporo tožbi za razglasitev ničnosti takega akta ali ugovoru nezakonitosti takega akta se je namreč mogoče sklicevati le, če narava in sistematika tega sporazuma temu ne nasprotujeta in so te določbe z vidika svoje vsebine nepogojne in dovolj natančne. Iz besedila člena 9(4) Aarhuške konvencije izhaja, da se uporablja le za postopke iz člena 9(1), (2) in (3) te konvencije. Te zadnje določbe pa ne vsebujejo brezpogojne in dovolj natančne obveznosti, ki lahko neposredno ureja pravni položaj posameznikov. Enako velja glede člena 9(5) Aarhuške konvencije.

   (Glej točke 49, 50, 55, 57 in točko 2 izreka.)

3.  Člen 132(1)(g) Direktive 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da storitve, ki jih odvetniki opravljajo za posameznike, upravičene do brezplačne pravne pomoči v okviru nacionalne ureditve brezplačne pravne pomoči niso oproščene plačila davka na dodano vrednost.

   Za uporabo oprostitve iz člena 132(1)(g) Direktive 2006/112 namreč ni določen le pogoj glede socialnega pomena zadevnih storitev, saj morajo biti te tesno povezane s socialnim skrbstvom in socialnovarstvenim delom, ampak je poleg tega omejena na storitve, ki jih opravijo organizacije, ki se jih priznava kot organizacije socialnega pomena. V zvezi s tem, je treba ob upoštevanju ciljev in neobstoja trajnosti morebitnega socialnega delovanja ugotoviti, da za poklicno kategorijo odvetnikov in odvetnikov na prizivnem sodišču na splošno ni mogoče šteti, da je socialnega pomena.

   (Glej točke 62, 63, 68 in točko 3 izreka.)