Zadeva C‑442/14

Bayer CropScience SA-NV
in
Stichting De Bijenstichting

proti

College voor de toelating van gewasbeschermingsmiddelen en biociden

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo College van Beroep voor het bedrijfsleven)

„Predhodno odločanje – Okolje – Aarhuška konvencija – Direktiva 2003/4/ES – Člen 4(2) – Dostop javnosti do informacij – Pojem ‚informacije o emisijah v okolje‘ – Direktiva 91/414/EGS – Direktiva 98/8/ES – Uredba (ES) št. 1107/2009 – Dajanje fitofarmacevtskih sredstev in biocidnih pripravkov v promet – Zaupnost – Varstvo industrijskih in poslovnih interesov“

Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 23. novembra 2016

1. Sodni postopek–Predlog za ponoven začetek ustnega postopka–Predlog za predložitev stališč glede pravnih vprašanj, postavljenih v sklepnih predlogih generalnega pravobranilca–Pogoji za ponoven začetek postopka

   (Člen 252, drugi odstavek, PDEU; Statut Sodišča, člen 23; Poslovnik Sodišča, člen 83)

2. Okolje–Prost dostop do informacij–Direktiva 2003/4–Razlogi, s katerimi se lahko utemelji zavrnitev posredovanja informacij o okolju–Zahteva za dostop do informacij, predloženih v okviru postopka za izdajo registracije za dajanje fitofarmacevtskega sredstva ali biocidnega pripravka v promet–Obveznost razkritja informacij, če ni podana zahteva za njihovo zaupno obravnavo–Neobstoj

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1107/2009, člena 33(4) in 63; direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 98/8, člen 19, in 2003/4, člen 4(2); Direktiva Sveta 91/414, člen 14)

3. Okolje–Prost dostop do informacij–Direktiva 2003/4–Razlogi, s katerimi se lahko utemelji zavrnitev posredovanja informacij o okolju–Informacije o emisijah v okolje–Pojem–Široka razlaga

   (Aarhuška konvencija, člen 4(4), drugi pododstavek; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/4, uvodna izjava 16 in člen 4(2), drugi pododstavek)

4. Okolje–Prost dostop do informacij–Direktiva 2003/4–Razlogi, s katerimi se lahko utemelji zavrnitev posredovanja informacij o okolju–Informacije o emisijah v okolje–Pojem–Nujnost razlikovanja med emisijami, izpusti in drugimi sproščanji–Neobstoj

   (Aarhuška konvencija, člen 4(4), prvi pododstavek, točka (d); Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/4, člena 2, točka 1(b), in 4(2), drugi pododstavek)

5. Mednarodni sporazumi–Sporazumi Skupnosti–Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija)–Navodila za izvajanje navedene konvencije–Zavezujoči pravni učinek–Neobstoj

   (Aarhuška konvencija; Sklep Sveta 2005/370)

6. Okolje–Prost dostop do informacij–Direktiva 2003/4–Razlogi, s katerimi se lahko utemelji zavrnitev posredovanja informacij o okolju–Informacije o emisijah v okolje–Pojem–Omejitev na emisije iz nekaterih industrijskih obratov–Nedopustnost

   (Aarhuška konvencija, člen 4(4), prvi pododstavek, točka (d); Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/4, člen 4(2), drugi pododstavek)

7. Okolje–Prost dostop do informacij–Direktiva 2003/4–Razlogi, s katerimi se lahko utemelji zavrnitev posredovanja informacij o okolju–Informacije o emisijah v okolje–Pojem–Informacije o dejanskih ali predvidljivih emisijah v okolje–Vključitev

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/4, člen 4(2), drugi pododstavek)

8. Pravo Evropske unije–Razlaga–Besedila v več jezikih–Enotna razlaga–Odstopanja med različnimi jezikovnimi različicami–Upoštevanje splošne sistematike in namena zadevne ureditve

9. Okolje–Prost dostop do informacij–Direktiva 2003/4–Razlogi, s katerimi se lahko utemelji zavrnitev posredovanja informacij o okolju–Informacije o emisijah v okolje–Pojem–Podatki, vsebovani v spisih registracije za dajanje fitofarmacevtskih sredstev ali biocidnih pripravkov v promet–Vključitev–Zahteva–Razmerje z emisijami v okolje–Nesorazmerna omejitev svobode ustanavljanja in lastninske pravice–Neobstoj

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 16 in 17; Sporazum TRIPS, člen 39(3); Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1107/2009, člen 63; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/4, člen 4(2), drugi pododstavek)

10. Okolje–Prost dostop do informacij–Direktiva 2003/4–Razlogi, s katerimi se lahko utemelji zavrnitev posredovanja informacij o okolju–Neuporaba nekaterih razlogov, če se zahteva dostop do informacij o emisijah v okolje–Zahteva za dostop do informacij, za katere deloma veljajo drugi razlogi za zavrnitev–Razkritje le informacij, za katere veljajo neuporabljivi razlogi–Zahteva

    (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/4, člen 4(2), prvi pododstavek, točke (a), (d), (f), (g) in (h), ter drugi pododstavek)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 37 in 38.)

2.  Člen 4(2) Direktive 2003/4 o dostopu javnosti do informacij o okolju je treba razlagati tako, da okoliščina, da vlagatelj zahteve za registracijo za dajanje fitofarmacevtskega sredstva ali biocidnega pripravka v promet med postopkom za izdajo te registracije ni v skladu s členom 14 Direktive 91/414 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet, členom 19 Direktive 98/8 o dajanju biocidnih pripravkov v promet ali s členoma 33(4) in 63 Uredbe št. 1107/2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet zahteval zaupne obravnave v okviru tega postopka predloženih informacij, pristojnemu organu, ki po koncu navedenega postopka odloča o zahtevi za dostop do teh informacij, ki jo na podlagi Direktive 2003/4 vloži tretja oseba, ne preprečuje, da preuči ugovor navedenega vlagatelja zahteve na to zahtevo za dostop in jo, odvisno od primera, zavrne v skladu s členom 4(2), prvi pododstavek, točka (d), te direktive iz razloga, da bi razkritje navedenih informacij negativno vplivalo na zaupnost poslovnih ali industrijskih informacij.

   Zdi se namreč, da je bil namen zakonodajalca Unije, da za zahteve tretjih oseb za dostop do informacij, ki so vsebovane v spisih zahtev za registracijo za dajanje fitofarmacevtskih sredstev ali biocidnih pripravkov v promet in katerih zaupna obravnava se lahko zahteva v skladu z zgoraj navedenimi določbami, veljajo splošne določbe Direktive 2003/4. V zvezi s tem člen 4(2) te direktive državam članicam dovoljuje, da določijo, da se sme zahteva za dostop do informacij o okolju zavrniti, če bi razkritje teh informacij negativno vplivalo na enega od interesov iz tega člena, med drugim na zaupnost poslovnih ali industrijskih informacij. Ta določba te možnosti ne pogojuje z vložitvijo zahteve za zaupno obravnavo pred vložitvijo zahteve za razkritje.

   (Glej točke od 44 do 46 in 49 ter točko 1 izreka.)

3.  Cilj Direktive 2003/4 o dostopu javnosti do informacij o okolju je zagotovitev načelnega dostopa do informacij o okolju, ki jih hranijo javni organi ali se hranijo za javne organe, in doseči – kot je razvidno iz uvodne izjave 9 in člena 1 te direktive – kar najširšo sistematično razpoložljivost in razširjanje teh informacij javnosti. Iz tega izhaja, kot izrecno določata člen 4(4), drugi pododstavek, Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah ter uvodna izjava 16 in člen 4(2), drugi pododstavek, Direktive 2003/4, da mora biti razkritje informacij splošno pravilo in da je treba razloge za zavrnitev iz teh določb razlagati ozko.

   Člen 4(2), drugi pododstavek, Direktive 2003/4 s tem, da določa, da zaupnost poslovnih ali industrijskih informacij ne more nasprotovati razkritju informacij o emisijah v okolje, omogoča konkretno izvajanje tega pravila in načela kar najširšega dostopa do informacij o okolju, ki jih hranijo javni organi ali se hranijo zanje. Iz tega izhaja, da ni treba uporabiti ozke razlage pojmov „emisije v okolje“ in „informacije o emisijah v okolje“ v smislu člena 4(2), drugi pododstavek, Direktive 2003/4.

   (Glej točke od 55 do 58.)

4.  Za namene razlage pojma „emisije v okolje“ v smislu člena 4(2), drugi pododstavek, Direktive 2003/4 o dostopu javnosti do informacij o okolju tega pojma ni treba razlikovati od pojmov izpusti in sproščanja v okolje.

   Po eni strani je namreč tako razlikovanje tuje Aarhuški konvenciji o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, ki v svojem členu 4(4), prvi pododstavek, točka (d) določa zgolj, da varstvo poslovne in industrijske skrivnosti ne more nasprotovati razkritju informacij o emisijah, pomembnih za varstvo okolja. Po drugi strani razlikovanje med emisijami, izpusti in drugimi sproščanji ni upoštevno glede na cilj razkritja informacij o okolju, ki se uresničuje z Direktivo 2003/4, in bi bilo umetno. Tako emisije plina ali snovi v ozračje kot druga sproščanja ali izpusti, kot so sproščanja snovi, pripravkov, organizmov, mikroorganizmov, vibracij, toplote ali hrupa v okolje, zlasti v zrak, vodo ali tla, lahko namreč vplivajo na te različne elemente okolja. Poleg tega se pojmi emisije, izpusti in sproščanja večinoma ujemajo, kot je razvidno iz uporabe izraza „druga sproščanja“ v členu 2(1)(b) te direktive, iz katere izhaja, da emisije in izpusti pomenijo tudi sproščanja v okolje.

   (Glej točke od 62 do 65 in 67.)

5.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 69 in 70.)

6.  Na podlagi ničesar v Aarhuški konvenciji o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah niti v Direktivi 2003/4 o dostopu javnosti do informacij o okolju ni mogoče ugotoviti, da bi bilo treba pojem „emisije v okolje“ omejiti na emisije iz nekaterih industrijskih obratov.

   Taka omejitev bi bila v nasprotju z besedilom člena 4(4), prvi pododstavek, točka (d), te konvencije. V skladu s to določbo je namreč treba razkriti informacije o emisijah, pomembne za varstvo okolja. Informacije o emisijah iz virov, ki niso industrijske naprave, kakršne so tiste, ki izhajajo iz uporabe fitofarmacevtskih sredstev ali biocidnih pripravkov, so prav tako pomembne za varstvo okolja kot informacije o industrijskih emisijah. Poleg tega se z omejitvijo pojma „emisije v okolje“ v smislu člena 4(2), drugi pododstavek, Direktive 2003/4 na tiste, ki izvirajo iz nekaterih industrijskih obratov, ne bi upošteval cilj čim širšega razkritja informacij o okolju, ki se uresničuje s to direktivo.

   (Glej točke od 71 do 73.)

7.  Pojem „emisije v okolje“ v smislu člena 4(2), drugi pododstavek, Direktive 2003/4 o dostopu javnosti do informacij o okolju je treba razlagati tako, da med drugim vključuje sproščanje proizvodov ali snovi v okolje, kot so fitofarmacevtska sredstva ali biocidni pripravki in snovi, ki jih ti proizvodi vsebujejo, če je to sproščanje dejansko ali predvidljivo v običajnih ali realnih pogojih uporabe.

   Navedeni pojem mora biti namreč omejen na nehipotetične emisije, torej na dejanske ali predvidljive emisije proizvoda ali zadevne snovi v običajnih ali realnih pogojih uporabe. Čeprav glede tega dajanje proizvoda v promet na splošno še ne zadostuje za ugotovitev, da se bo ta proizvod nujno sproščal v okolje in da se informacije o njem nanašajo na emisije v okolje, pa velja drugače za proizvod, kot je fitofarmacevtsko sredstvo ali biocidni pripravek, ki je pri običajni uporabi namenjen sproščanju v okolje zaradi svoje funkcije. Predvidljive emisije tega proizvoda v okolje tako v zadnjenavedenem primeru niso hipotetične. V teh okoliščinah so s pojmom emisije v okolje zajete emisije, ki se dejansko sproščajo v okolje ob uporabi zadevnega proizvoda ali snovi, in predvidljive emisije tega proizvoda ali snovi v okolje v običajnih ali realnih pogojih uporabe navedenega proizvoda ali snovi, ki ustrezajo tistim, za katere je bila izdana registracija za dajanje zadevnega proizvoda v promet in ki prevladujejo na območju, na katerem se bo ta proizvod uporabljal.

   (Glej točke od 77 do 79, 81 in 103 ter točko 2 izreka.)

8.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 84.)

9.  S pojmom „informacije o emisijah v okolje“ v smislu člena 4(2), drugi pododstavek, Direktive 2003/4 o dostopu javnosti do informacij o okolju so zajete navedbe o naravi, sestavi, količini, datumu in kraju emisij v okolje fitofarmacevtskih sredstev ali biocidnih pripravkov ali snovi, ki jih ti proizvodi vsebujejo, in podatki o bolj ali manj dolgoročnih vplivih teh emisij na okolje, zlasti informacije o ostankih v okolju po uporabi zadevnega proizvoda in študije o merjenju zanašanja snovi pri tej uporabi, pa naj ti podatki izhajajo iz študij, ki so bile v celoti ali delno opravljene na terenu, iz laboratorijskih raziskav ali iz translokacijskih študij.

   Taka razlaga nikakor ne pomeni, da so vsi podatki, vsebovani v spisih registracije za dajanje fitofarmacevtskih sredstev ali biocidnih pripravkov v promet, zlasti vsi podatki iz študij, opravljenih za izdajo te registracije, zajeti s tem pojmom in bi morali biti vedno razkriti. Zgolj podatki, ki se nanašajo na emisije v okolje, so namreč vključeni v navedeni pojem, iz česar niso izključene samo informacije, ki se ne nanašajo na emisije zadevnega proizvoda v okolje, temveč tudi podatki, ki se nanašajo na hipotetične emisije, torej emisije, ki niso dejanske ali predvidljive v okoliščinah, ki pomenijo običajne ali realne pogoje uporabe. Ta razlaga torej ne povzroči nesorazmernega posega v varstvo pravic, zagotovljenih s členoma 16 in 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter členom 39(3) Sporazuma o trgovinskih vidikih intelektualne lastnine (Sporazum TRIPS).

   Prav tako se z navedeno razlago členu 63 Uredbe št. 1107/2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ne odvzame polni učinek. Na podlagi domneve iz odstavka 2 tega člena namreč pristojni organ lahko šteje, da so informacije, ki jih predloži vlagatelj zahteve za registracijo za dajanje v promet in ki so zajete s to določbo, načeloma zaupne in se ne smejo dati na razpolago javnosti, če ni podana nobena zahteva za dostop do teh informacij na podlagi Direktive 2003/4. Ta domneva navedenemu vlagatelju zahteve zagotavlja tudi, da lahko v primeru vložitve take zahteve pristojni organ razkrije te informacije šele po tem, ko je za vsako informacijo posebej ugotovil, ali se nanaša na emisije v okolje oziroma ali obstaja drug prevladujoč javni interes za to razkritje.

   (Glej točke 96, 100, 102 in 103 ter točko 2 izreka.)

10.  Člen 4(2), drugi pododstavek, Direktive 2003/4 o dostopu javnosti do informacij o okolju je treba razlagati tako, da je treba v primeru zahteve za dostop do informacij o emisijah v okolje, katerih razkritje bi negativno vplivalo na enega od interesov iz člena 4(2), prvi pododstavek, točke (a), (d), (f), (g) in (h), te direktive, razkriti le upoštevne podatke, ki jih je mogoče izpeljati iz vira informacij in ki se nanašajo na emisije v okolje, če je mogoče te podatke ločiti od drugih informacij, ki jih ta vir vsebuje, kar pa mora preveriti nacionalno sodišče.

    (Glej točko 106 in točko 3 izreka.)