Zadeva C‑440/14 P

National Iranian Oil Company

proti

Svetu Evropske unije

„Pritožba — Omejevalni ukrepi proti Islamski republiki Iran — Seznam oseb in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov — Izvedbena uredba (EU) št. 945/2012 — Pravna podlaga — Merilo materialne, logistične in finančne podpore iranski vladi“

Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 1. marca 2016

1. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Uredba, ki dopušča sprejetje omejevalnih ukrepov – Obveznost navedbe pravne oblike aktov, ki jih je mogoče sprejeti – Neobstoj

   (Člen 296 PDEU; Uredba Sveta št. 267/2012, člen 46(2))

2. Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali to širjenje podpirajo – Pooblastilo Sveta, da na področju omejevalnih ukrepov na podlagi člena 215 PDEU uporabi postopek iz člena 291(2) PDEU

   (Člena 215 PDEU in 291 PDEU)

3. Institucije Evropske unije – Izvajanje pristojnosti – Izvedbena pooblastila, podeljena Komisiji ali Svetu za sprejetje izvedbenih aktov – Izvršitev – Pojem – Sprejetje posamičnih aktov – Vključitev

   (Člen 291(2) PDEU)

4. Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Pravna podlaga – Omejevalni ukrepi, sprejeti na podlagi člena 215 PDEU ali člena 291 PDEU – Razlika med postopkoma sprejetja – Sprejetje v okviru člena 291 PDEU, za katerega ni treba predložiti skupnega predloga visokega predstavnika in Komisije – Kršitev načela enakega obravnavanja – Neobstoj

   (Členi 215 PDEU, 263, četrti odstavek, PDEU in 291(2) PDEU)

5. Akti institucij – Uredbe – Uredba o sprejetju omejevalnih ukrepov proti Iranu – Izvedbena pooblastila, pridržana Svetu – Dopustnost – Pogoji – Posebni in utemeljeni primeri

   (Člena 291(2) PDEU in 296 PDEU; Sklep Sveta 2010/413/SZVP; Uredba Sveta št. 267/2012, člen 23(2) in (3))

6. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Obveznost navedbe pravne podlage – Neobstoj v primeru določitve na podlagi drugih elementov

   (Člen 296 PDEU)

7. Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali to širjenje podpirajo – Ukrepi, sprejeti na podlagi izvedbenega pooblastila – Razlaga izvedbenega akta v skladu s temeljnim aktom – Upoštevanje okvira zadevne ureditve

   (Člen 215(2) PDEU; Uredba Sveta št. 267/2012)

1.  Čeprav mora biti v preambuli uredbe v zvezi s sprejetjem omejevalnih ukrepov jasno navedena pravna podlaga, ki pristojno institucijo pooblašča za sprejetje takih ukrepov proti osebi ali subjektu, vendarle ni nujno, da se v določbi, navedeni kot pravna podlaga, navede pravna oblika aktov, ki jih je mogoče sprejeti na njeni podlagi, saj je sklicevanje na to določbo zadostna obrazložitev pravne podlage navedene uredbe.

   (Glej točko 19.)

2.  Že iz besedila člena 215 PDEU izhaja, da ta določba ne nasprotuje temu, da bi se z uredbo, sprejeto na njegovi podlagi, podelila izvedbena pooblastila Komisiji ali Svetu pod pogoji, opredeljenimi v členu 291(2) PDEU, če so potrebni enotni pogoji za izvajanje nekaterih s to uredbo določenih omejevalnih ukrepov. Natančneje, iz člena 215(2) PDEU ne izhaja, da morajo biti individualni omejevalni ukrepi proti fizičnim ali pravnim osebam, skupinam ali nedržavnim subjektom nujno sprejeti po postopku iz člena 215(1) PDEU in da jih ni mogoče sprejeti na podlagi člena 291(2) PDEU.

   Poleg tega nobena določba Pogodbe DEU ne določa, da se njen šesti del, ki vsebuje določbe o institucijah in finančne določbe, ne more uporabiti na področju omejevalnih ukrepov. Uporaba člena 291(2) PDEU torej ni izključena, če so pogoji iz te določbe izpolnjeni.

   (Glej točki 34 in 35.)

3.  Pojem „izvajanje“ iz člena 291(2) PDEU pomeni tako izdelavo izvedbenih pravil kot uporabo pravil za posebne primere s posamičnimi akti.

   (Glej točko 36.)

4.  Ob upoštevanju pomembnih negativnih učinkov na svoboščine in temeljne pravice zadevne osebe ali subjekta vsak vpis na seznam oseb ali subjektov, ki jih zadevajo omejevalni ukrepi – ne glede na to, ali temelji na členu 215 PDEU ali na členu 291(2) PDEU – tej osebi ali temu subjektu zaradi sprejetja posamične odločbe zoper njega omogoči dostop do sodišča Unije v skladu s členom 263, četrti odstavek, PDEU, zlasti zaradi preizkusa skladnosti te individualne odločbe s splošnimi merili za vpis, določenimi v temeljnem aktu.

   Razlika med postopkom na podlagi člena 215 PDEU in postopkom na podlagi člena 291(2) PDEU ustreza namenu, da se na področju omejevalnih ukrepov na podlagi objektivnih meril uvede razlikovanje med temeljnimi in izvedbenimi akti. V teh okoliščinah je zahteva iz člena 215(1) PDEU v zvezi s skupnim predlogom visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisije nujen pogoj za postopek iz tega člena in ne procesno jamstvo, ki ga je na splošno treba zagotoviti vsaki osebi ali subjektu, ki se vpiše na seznam omejevalnih ukrepov, ne glede na podlago. Zato okoliščine, da v okviru izvajanja izvedbenih pooblastil na podlagi člena 291(2) PDEU za sprejetje omejevalnih ukrepov – v nasprotju s postopkom iz člena 215(1) PDEU – ni treba predložiti takega skupnega predloga, ni mogoče šteti za kršitev načela enakega obravnavanja pri vpisih na tak seznam.

   (Glej točki 44 in 45.)

5.  Zaradi zahtev po skladnosti, usklajevanju in hitrosti pri sprejemanju ukrepov zamrznitve sredstev je upravičeno, da se za ukrepe za vpis, sprejete v okviru Pogodbe DEU, ki obstajajo hkrati z ukrepi za vpis, sprejetimi v okviru skupne zunanje in varnostne politike, šteje, da gre za poseben primer v smislu člena 291(2) PDEU, ki utemeljuje izjemo od načela, v skladu s katerim ima ta pooblastila običajno Komisija. Svet si tako lahko zakonito pridrži pooblastilo za izvajanje.

   Dalje, glede pogoja v zvezi z upravičenostjo prenosa pooblastil na Svet je treba zadevni akt šteti za ustrezno utemeljen v smislu člena 291(2) PDEU, kadar se je ob upoštevanju določbe o podelitvi izvedbenega pooblastila Svetu ter njene utemeljitve v uredbah, sprejetih po zadevnem aktu, obstoj tega pooblastila Sveta lahko štel za del okoliščin, v katerih je bil zadevni akt sprejet.

   (Glej točke 56, 58, 60 in 64.)

6.  Izpustitev navedbe natančne določbe Pogodbe DEU v obrazložitvi akta ne pomeni bistvene kršitve, če se lahko pravna podlaga tega akta določi na podlagi njegovih drugih elementov.

   (Glej točko 66.)

7.  Uredbo, v kateri so določeni omejevalni ukrepi proti Iranu, je treba razlagati ne le ob upoštevanju sklepa, sprejetega v okviru skupne zunanje in varnostne politike iz člena 215(2) PDEU, ampak tudi ob upoštevanju zgodovinskega okvira, v katerem so bile v Uniji sprejete določbe in v katerega je umeščena ta uredba. Enako velja za sklep, sprejet na področju skupne zunanje in varnostne politike, ki ga je treba razlagati ob upoštevanju okvira, v kateri je umeščen.

   (Glej točko 78.)