Zadeva C‑396/14

MT Højgaard A/S

in

Züblin A/S

proti

Banedanmark

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložila Klagenævnet for Udbud)

„Predhodno odločanje — Člen 267 PDEU — Pristojnost Sodišča — Status predložitvenega organa kot sodišča — Javno naročilo v sektorju železniške infrastrukture — Postopek s pogajanji — Direktiva 2004/17/ES — Člen 10 — Člen 51(3) — Načelo enakega obravnavanja ponudnikov — Skupina, ki jo sestavljata dve družbi in ki je bila sprejeta kot ponudnica — Ponudba, ki jo predloži ena od dveh družb v svojem imenu, ker je bil zoper drugo družbo uveden stečajni postopek — Družba, za katero se šteje, da je lahko sama sprejeta kot ponudnica — Oddaja naročila tej družbi“

Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 24. maja 2016

1. Vprašanja za predhodno odločanje – Predložitev Sodišču – Nacionalno sodišče v smislu člena 267 PDEU – Pojem – Klagenævnet for Udbud (danska komisija za pritožbe na področju javnih naročil) – Vključitev

   (člen 267 PDEU)

2. Približevanje zakonodaj – Postopki za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev – Direktiva 2004/17 – Oddaja javnih naročil – Načeli enakega obravnavanja ponudnikov in preglednosti – Obseg – Dovoljenje naročnika za nadomestitev enega od gospodarskih subjektov, ki sta bila del skupine podjetij, ki je bila v postopku s pogajanji pozvana k oddaji ponudbe – Nadomestitev po prenehanju skupine ponudnice – Dopustnost – Pogoji

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/17, členi 10, 51 in 54(3))

1.  Pri presoji vprašanja, ali je predložitveni organ „sodišče“, ki je izključno vprašanje prava Unije, Sodišče upošteva vse elemente, kot so zakonska podlaga tega organa, njegova stalnost, obveznost njegove sodne pristojnosti, kontradiktornost postopka, uporaba pravnih pravil s strani tega organa in njegova neodvisnost.

   Ker izpolnjuje ta merila, vključno z merilom neodvisnosti, je Klagenævnet for Udbud (danska komisija za pritožbe na področju javnih naročil) treba opredeliti kot „sodišče“ v smislu člena 267 PDEU. Namreč, kar zadeva merilo nedopustnosti, mora imeti ta organ status tretje osebe glede na stranke v sporu, zlasti glede na organ, ki je sprejel odločbo, ki se izpodbija pred njim. Dalje, dejstvo, da je sekretariat tega organa priključen ministrstvu za podjetništvo in rast, ne more vzbuditi dvomov o tej ugotovitvi. Poleg tega navedeni organ svoje naloge opravlja povsem samostojno, ne da bi bil hierarhično podrejen in ne da bi dobival navodila od kogar koli.

   Nazadnje, kar zadeva neodvisnost članov takega organa, ob upoštevanju prevlade glasov, ki jo imajo njegovi člani, za katere kot sodnike velja posebno varstvo, okoliščina, da za strokovne člane enako varstvo ne velja, nikakor ne more vzbuditi dvomov o neodvisnosti navedenega organa.

   (Glej točke 23, 25, 26, 31 in 32.)

2.  Načelo enakega obravnavanja gospodarskih subjektov iz člena 10 Direktive 2004/17 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev v povezavi z njenim členom 51 je treba razlagati tako, da naročnik ne krši tega načela, kadar enemu od dveh gospodarskih subjektov, ki je bil del skupine podjetij, ki jo je kot tako ta naročnik pozval k oddaji ponudbe, dovoli, da nadomesti to skupino po njenem prenehanju in da v svojem imenu sodeluje v postopku za oddajo javnega naročila s pogajanji, če je dokazano, prvič, da ta gospodarski subjekt sam izpolnjuje zahteve, ki jih je opredelil navedeni naročnik, in drugič, da nadaljevanje njegovega sodelovanja v navedenem postopku ne povzroča poslabšanja konkurenčnega položaja drugih ponudnikov.

   S tega vidika načelo enakega obravnavanja in obveznost preglednosti med drugim pomenita, da morajo biti ponudniki obravnavani enako tako ob pripravi ponudb kot takrat, ko jih naročnik ocenjuje, in sta podlaga za pravila Unije o postopkih za oddajo javnih naročil. Poleg tega načelo enakega obravnavanja ponudnikov, katerega cilj je spodbujanje razvoja zdrave in učinkovite konkurence med podjetji, ki sodelujejo pri javnem naročilu, zahteva, da imajo vsi ponudniki pri postavljanju pogojev v svojih ponudbah enake možnosti, in torej zahteva, da za vse konkurente veljajo enaki pogoji. Stroga uporaba načela enakega obravnavanja ponudnikov, kakor je navedeno v členu 10 Direktive 2004/17 v povezavi z njenim členom 51, bi pripeljala do ugotovitve, da le gospodarski subjekti, ki so bili izbrani v predizboru, kot taki lahko predložijo ponudbe in postanejo ponudniki.

   Vendar je zahteva po pravni in stvarni identiteti med gospodarskimi subjekti, izbranimi v predizboru, in gospodarskimi subjekti, ki predložijo ponudbe, lahko omiljena, da se v postopku s pogajanji lahko zagotovi zadostna konkurenca, kakor zahteva člen 54(3) Direktive 2004/17. Sodelovanje gospodarskega subjekta v lastnem imenu v postopku s pogajanji po prenehanju skupine, katere del je bil in ki jo je naročnik izbral v predizboru, pa se mora nadaljevati pod pogoji, ki ne posegajo v načelo enakega obravnavanja vseh ponudnikov.

   (Glej točke od 37 do 39, 41, 43, 48 in izrek.)