Zadeva C‑355/14

„Polihim-SS“ EOOD

proti

Načalnik na Mitnica Svištov

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Аdministrativen sad Pleven)

„Predhodno odločanje — Posredni davki — Trošarine — Direktiva 2008/118/ES — Obveznost plačila trošarine — Člen 7(2) — Pojem‚ odprema trošarinskega blaga iz režima odloga plačila trošarine‘ — Obdavčitev energentov in električne energije — Direktiva 2003/96/ES — Člen 14(1)(a) — Uporaba energentov za proizvodnjo električne energije — Nakup in nadaljnja prodaja energentov, ki so v trošarinskem skladišču, s strani vmesnega kupca — Neposredna dobava energentov gospodarskemu subjektu za proizvodnjo električne energije — Opredelitev vmesnega kupca kot ‚naslovnika‘ blaga v davčnih dokumentih — Kršitev zahtev nacionalnega prava glede oprostitve plačila trošarine — Zavrnitev oprostitve — Dokaz uporabe blaga v okoliščinah, ki omogočajo oprostitev plačila trošarine — Sorazmernost“

Povzetek – Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 2. junija 2016

1. Pravo Evropske unije – Razlaga – Metode – Jezikovna, sistematična in teleološka razlaga

2. Davčne določbe – Usklajevanje zakonodaj – Trošarine – Direktiva 2008/118 – Obveznost plačila trošarine – Sprostitev v promet – Pojem – Blago, ki ga ima imetnik trošarinskega skladišča v trošarinskem skladišču – Obveznost za plačilo trošarine, ko blago fizično zapusti skladišče

   (Direktivi Sveta 92/12 in 2008/118, člen 7(1) in (2))

3. Davčne določbe – Usklajevanje zakonodaj – Obdavčitev energentov in elektrike ter trošarine – Direktivi 2003/96 in 2008/118 – Oprostitev energentov, ki se uporabljajo za proizvodnjo ali ohranjanje sposobnosti proizvajanja električne energije – Pogoji – Spoštovanje načela sorazmernosti

   (Direktiva Sveta 2003/96, člen 14(1)(a), in Direktiva Sveta 2008/118, člen 7)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 45.)

2.  Člen 7(2) Direktive Sveta 2008/118 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12 je treba razlagati tako, da prodaja trošarinskega blaga, ki ga imetnik trošarinskega skladišča hrani v trošarinskem skladišču, povzroči sprostitev v porabo šele takrat, ko to blago fizično zapusti to trošarinsko skladišče. Ker je trošarina, v skladu z uvodno izjavo 9 Direktive 2008/118, davek, ki velja za porabo, ne pa za prodajo, mora biti čas nastanka obveznosti za plačilo v tesni zvezi s potrošnikom.

   V prvem odstavku te določbe je čas nastanka obveznosti za plačilo trošarine opredeljen kot čas ob sprostitvi blaga, za katero se plača trošarina, v porabo. Poleg tega iz člena 7(2)(a) te direktive izhaja, da je za njene namene sprostitev v uporabo, namreč odprema trošarinskega blaga, vključno z nepravilno odpremo, iz režima odloga plačila trošarine. Zato odprema trošarinskega blaga iz režima odloga plačila trošarine pomeni fizično odpremo blaga iz takega režima, ne pa njegove prodaje.

   Takšna razlaga ustreza ciljem, ki jim sledi ta direktiva. Ker je trošarina davek, ki velja za porabo, ne pa za prodajo, mora biti čas nastanka obveznosti za plačilo v tesni zvezi s potrošnikom. Zato dokler zadevno blago ostane v trošarinskem skladišču imetnika trošarinskega skladišča, blaga ni mogoče porabiti, čeprav je imetnik trošarinskega skladišča to blago prodal.

   Poleg tega sklicevanja zlasti na hipotezo nepravilne odpreme trošarinskega blaga iz režima odloga plačila trošarine ni mogoče razumeti drugače, kot da pomeni fizično odpremo blaga iz takega režima.

   Nazadnje, če trošarinsko blago iz režima odloga plačila trošarine hrani imetnik trošarinskega skladišča v trošarinskem skladišču, trošarine ne zapadejo za plačilo tako dolgo, dokler zadevno blago hrani imetnik trošarinskega skladišča v takšnem trošarinskem skladišču.

   (Glej točke od 46 do 55 in točko 1 izreka.)

3.  Člen 14(1)(a) Direktive Sveta 2003/96/ES o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije, v povezavi s členom 7 Direktive 2008/118, je treba razlagati tako, da nasprotuje zavrnitvi nacionalnih organov, da se plačila trošarine oprostijo energenti, ki jih po prodaji s strani imetnika trošarinskega skladišča vmesnemu kupcu, slednje ponovno proda končnemu potrošniku, ki izpolnjuje vse zahteve na podlagi nacionalnega prava za oprostitev plačila trošarine za to blago in ki mu je to blago dobavljeno neposredno s strani navedenega imetnika trošarinskega skladišča iz njegovega trošarinskega skladišča, samo zato, ker vmesni kupec, ki ga je ta imetnik skladišča navedel kot naslovnika tega blaga, ni končni potrošnik, za katerega nacionalno pravo dopušča, da prejme energente, ki so oproščeni plačila trošarine.

   Četudi je treba izhajati iz tega, da je pogoj za oprostitev plačila trošarine to, da je v davčnih dokumentih določen naslovnik, ki za pridobitev oproščenih energentov izpolnjuje pogoje, določene v nacionalnem pravu, je treba šteti, da omogoča doseganje cilja, saj omogoča nadzor uporabe oprostitve plačila trošarine, z zmanjšanjem tveganja rabe blaga, ki ne dajejo pravice do oprostitve, pa takšna zavrnitev oprostitve, ki je izvedena ne da bi se preverilo ali so izpolnjeni zahtevani materialni pogoji za uporabo tega blaga v namene, ki utemeljujejo zahtevek za oprostitev, presega to, kar je nujno, da se zagotovi pravilna in jasna uporaba teh oprostitev in prepreči kakršno koli izogibanje, izmikanje ali zlorabe.

   (Glej točke 58, 62, 63 in točko 2 izreka.)