Zadeva C‑240/14

Eleonore Prüller-Frey

proti

Norbertu Brodnigu

in

Axa Versicherung AG

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landesgericht Korneuburg)

„Predhodno odločanje — Odgovornost letalskih prevoznikov v primeru nesreč — Odškodninska tožba — Montrealska konvencija — Uredba (ES) št. 2027/97 — Let, ki ga je lastnik nepremičnine opravil brezplačno z namenom predstavitve te nepremičnine morebitnemu kupcu — Uredba (ES) št. 864/2007 — Neposredna tožba, ki jo je na podlagi nacionalnega prava mogoče vložiti proti zavarovatelju odškodninske odgovornosti“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 9. septembra 2015

1. Promet – Zračni promet – Uredba št. 2027/97 – Konvencija o poenotenju nekaterih pravil za mednarodni letalski prevoz – Odgovornost letalskih prevoznikov v primeru nesreč – Področje uporabe – Letalski prevozniki – Pojem – Fizična oseba brez veljavne operativne licence – Izključitev

   (Uredbi Sveta št. 2407/92 in št. 2027/97, kakor sta bili spremenjeni z Uredbo 889/2002, člen 2(1) od (a) do (c); Sklep Sveta 2001/539; Montrealska konvencija 1999, člen 1(1) in 17)

2. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pravo, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti – Uredba št. 864/2007 – Neposredna tožba proti zavarovatelju odgovorne osebe – Pogoji za izvajanje – Vložitev neposredne tožbe na podlagi prava, ki se uporablja za nepogodbeno obveznost ali prava, ki se uporablja za zavarovalno pogodbo – Preučitev nacionalnega sodišča

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 864/2007, člena 4 in 18)

1.  Člen 2(1)(a) in (c) Uredbe št. 2027/97 o odgovornosti letalskih prevoznikov v zvezi z letalskim prevozom potnikov in njihove prtljage, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 889/2002, in člen 1(1) Konvencije o poenotenju nekaterih pravil za mednarodni letalski prevoz, ki je bila sprejeta 28. maja 1999 v Montrealu in odobrena v imenu Evropske unije s Sklepom 2001/539, je treba razlagati tako, da nasprotujeta temu, da se na podlagi člena 17 te konvencije preuči odškodninski zahtevek, ki ga vloži oseba, ki je – medtem ko je bila na krovu zrakoplova, ki vzleta in pristaja v istem kraju, ki je v državi članici, in je v okviru načrtovanja nepremičninskega posla s pilotom tega zrakoplova opravila brezplačni predstavitveni let z namenom ogleda nepremičnine – utrpela telesne poškodbe zaradi strmoglavljenja navedenega zrakoplova.

   Uredba 2027/97 se namreč uporablja le za letalske prevoznike in letalske prevoznike Skupnosti v smislu člena 2(1)(a) te uredbe z veljavno operativno licenco, ki jo je izdala država članica v skladu z določbami Uredbe št. 2407/92 o licenciranju letalskih prevoznikov.

   (Glej točki 29, 35 in točko 1 izreka.)

2.  Člen 18 Uredbe št. 864/2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II), je treba razlagati tako, da omogoča, da oseba, oškodovana zaradi strmoglavljenja letala, vloži neposredno tožbo proti zavarovatelju odgovorne osebe, če je takšna tožba določena s pravom, ki se uporablja za nepogodbeno obveznost, neodvisno od tega, kaj določa pravo, ki se uporablja za zavarovalno pogodbo in sta ga izbrali stranki te pogodbe.

   Člen 18 namreč ni kolizijsko pravilo v zvezi z materialnim pravom, ki se uporablja za določitev obveznosti zavarovatelja ali osebe, zavarovane na podlagi zavarovalne pogodbe. Ta člen omogoča vložitev neposredne tožbe le v primeru, če eden od pravnih redov, ki jih našteva, dovoljuje to možnost. Vendar pravica oškodovane osebe, da vloži zahtevek neposredno proti zavarovatelju odgovorne osebe, ne vpliva na pogodbene obveznosti strank zadevne zavarovalne pogodbe. Prav tako izbira prava teh strank ne vpliva na pravico oškodovane osebe do vložitve neposredne tožbe na podlagi prava, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti. Zato mora nacionalno sodišče za ugotovitev, ali oškodovana oseba lahko vloži zahtevek neposredno proti zavarovatelju, raziskati, ali pravo, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti, opredeljene v skladu s členom 4 Uredbe št. 864/2007, ali pa pravo, ki se uporablja za zavarovalno pogodbo, sklenjeno med strankama, omogoča vložitev takšne tožbe.

   (Glej točke od 40 do 43, 45 in točko 2 izreka.)