Zadeva C‑229/14

Ender Balkaya

proti

Kiesel Abbruch- und Recycling Technik GmbH

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Arbeitsgericht Verden)

„Predhodno odločanje — Direktiva 98/59/ES — Člen 1(1)(a) — Kolektivni odpusti — Pojem ‚delavec‘ — Član uprave kapitalske družbe — Oseba, ki dela v okviru pripravništva in ponovne vključitve v poklicno življenje in je deležna javne pomoči za usposabljanje, ne da bi od delodajalca prejemala osebni dohodek“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 9. julija 2015

1. Socialna politika – Približevanje zakonodaj – Kolektivni odpusti – Direktiva 98/59 – Področje uporabe – Pojem „delavec“ – Samostojna in enotna razlaga

   (Direktiva Sveta 98/59, člen 1(1)(a))

2. Socialna politika – Približevanje zakonodaj – Kolektivni odpusti – Direktiva 98/59 – Področje uporabe – Izračunavanje praga delavcev – Nacionalna ureditev, ki iz izračuna izključuje člana uprave kapitalske družbe – Nedopustnost

   (Direktiva Sveta 98/59, druga uvodna izjava in člen 1(1)(a))

3. Socialna politika – Približevanje zakonodaj – Kolektivni odpusti – Direktiva 98/59 – Področje uporabe – Pojem „delavec“ – Pripravnik, ki opravlja prakso v podjetju – Vključitev

   (Direktiva Sveta 98/59, člen 1(1)(a))

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke 33, 34, 36 in 37.)

2.  Člen 1(1)(a) Direktive 98/59 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji ali praksi, ki iz izračuna števila zaposlenih delavcev, določenega v tej določbi, izključuje člana uprave kapitalske družbe, ki svojo dejavnost opravlja pod vodstvom in nadzorom drugega organa te družbe, za to dejavnost prejema plačilo in nima deležev v tej družbi.

   Zaradi dejstva, da ima oseba status člana uprave kapitalske družbe, se ne more izključiti, da je ta oseba v položaju podrejenosti v razmerju do te družbe. Proučiti je namreč treba pogoje, pod katerimi je bil član uprave zaposlen, vrsto nalog, ki so mu bile zaupane, okvir, v katerem se te naloge opravljajo, obseg pooblastil zadevne osebe in nadzor, ki se nad njo izvaja v družbi, ter okoliščine, v katerih jo je mogoče odpoklicati. Tak član uprave kapitalske družbe – ne glede na dejstvo, da ima pri izvajanju svojih nalog polje proste presoje, ki presega tisto, ki ga ima delavec v smislu nemškega prava, ki mu lahko delodajalec v posameznih primerih natančno določi delovne naloge, ki jih mora opraviti, ter način, kako jih mora opraviti – je v podrejenem položaju v razmerju do družbe.

   To razlago poleg tega potrjuje cilj te direktive, katere namen je predvsem, kot izhaja iz njene uvodne izjave 2, delavcem v primeru kolektivnih odpustov zagotoviti boljše varstvo. V skladu s tem ciljem se pojmov, ki določajo področje uporabe te direktive, med katerimi je tudi pojem „delavec“ iz člena 1(1)(a) te direktive, ne sme razlagati ozko.

   Nacionalna ureditev ali praksa, ki iz izračuna števila zaposlenih delavcev, določenega v členu 1(1)(a) Direktive 98/59, izključuje člana uprave kapitalske družbe, ne le da vpliva na varstvo, ki ga daje ta direktiva njenim članom, temveč predvsem prikrajša vse delavce, zaposlene v podjetjih, ki običajno zaposlujejo več kot 20 delavcev, za pravice, ki jih imajo na podlagi te direktive, in zato zmanjšuje njen polni učinek.

   (Glej točke 38, 41, 44, 47 in 48 ter točko 1 izreka.)

3.  Člen 1(1)(a) Direktive 98/59 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti je treba razlagati tako, da je treba za osebo, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki opravlja praktično delo v podjetju v obliki pripravništva, ne da bi jo plačeval delodajalec, vendar od organa javne oblasti, pristojnega za spodbujanje zaposlovanja, ki to dejavnost priznava, prejema finančno spodbudo za praktično opravljeno delo z namenom pridobivanja ali poglobitve znanja ali dokončanja poklicnega usposabljanja, šteti, da ima status delavca v smislu te določbe.

   Na eni strani pojem delavca v pravu Unije zajema osebe, ki opravljajo pripravništvo ali opravijo poklicna usposabljanja v določenem poklicu, za katere se lahko šteje, da pomenijo praktično pripravo v povezavi z opravljanjem zadevnega poklica, če se ta obdobja opravijo v pogojih dejanske in učinkovite plačljive dejavnosti za delodajalca, v njegovo korist in po njegovih navodilih.

   Na drugi strani niti pravni kontekst delovnega razmerja v nacionalnem pravu, v okviru katerega se opravlja poklicno usposabljanje ali praksa, niti izvor sredstev, namenjenih za osebni dohodek, zlasti pa, kot v tem primeru, njegovo financiranje iz javnih sredstev, ne morejo imeti nikakršnih posledic za odgovor na vprašanje, ali je nekoga treba šteti za delavca.

   (Glej točke od 50 do 52 in točko 2 izreka.)

Zadeva C‑229/14

Ender Balkaya

proti

Kiesel Abbruch- und Recycling Technik GmbH

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Arbeitsgericht Verden)

„Predhodno odločanje — Direktiva 98/59/ES — Člen 1(1)(a) — Kolektivni odpusti — Pojem ‚delavec‘ — Član uprave kapitalske družbe — Oseba, ki dela v okviru pripravništva in ponovne vključitve v poklicno življenje in je deležna javne pomoči za usposabljanje, ne da bi od delodajalca prejemala osebni dohodek“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 9. julija 2015

1. Socialna politika – Približevanje zakonodaj – Kolektivni odpusti – Direktiva 98/59 – Področje uporabe – Pojem „delavec“ – Samostojna in enotna razlaga

   (Direktiva Sveta 98/59, člen 1(1)(a))

2. Socialna politika – Približevanje zakonodaj – Kolektivni odpusti – Direktiva 98/59 – Področje uporabe – Izračunavanje praga delavcev – Nacionalna ureditev, ki iz izračuna izključuje člana uprave kapitalske družbe – Nedopustnost

   (Direktiva Sveta 98/59, druga uvodna izjava in člen 1(1)(a))

3. Socialna politika – Približevanje zakonodaj – Kolektivni odpusti – Direktiva 98/59 – Področje uporabe – Pojem „delavec“ – Pripravnik, ki opravlja prakso v podjetju – Vključitev

   (Direktiva Sveta 98/59, člen 1(1)(a))

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke 33, 34, 36 in 37.)

2.  Člen 1(1)(a) Direktive 98/59 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji ali praksi, ki iz izračuna števila zaposlenih delavcev, določenega v tej določbi, izključuje člana uprave kapitalske družbe, ki svojo dejavnost opravlja pod vodstvom in nadzorom drugega organa te družbe, za to dejavnost prejema plačilo in nima deležev v tej družbi.

   Zaradi dejstva, da ima oseba status člana uprave kapitalske družbe, se ne more izključiti, da je ta oseba v položaju podrejenosti v razmerju do te družbe. Proučiti je namreč treba pogoje, pod katerimi je bil član uprave zaposlen, vrsto nalog, ki so mu bile zaupane, okvir, v katerem se te naloge opravljajo, obseg pooblastil zadevne osebe in nadzor, ki se nad njo izvaja v družbi, ter okoliščine, v katerih jo je mogoče odpoklicati. Tak član uprave kapitalske družbe – ne glede na dejstvo, da ima pri izvajanju svojih nalog polje proste presoje, ki presega tisto, ki ga ima delavec v smislu nemškega prava, ki mu lahko delodajalec v posameznih primerih natančno določi delovne naloge, ki jih mora opraviti, ter način, kako jih mora opraviti – je v podrejenem položaju v razmerju do družbe.

   To razlago poleg tega potrjuje cilj te direktive, katere namen je predvsem, kot izhaja iz njene uvodne izjave 2, delavcem v primeru kolektivnih odpustov zagotoviti boljše varstvo. V skladu s tem ciljem se pojmov, ki določajo področje uporabe te direktive, med katerimi je tudi pojem „delavec“ iz člena 1(1)(a) te direktive, ne sme razlagati ozko.

   Nacionalna ureditev ali praksa, ki iz izračuna števila zaposlenih delavcev, določenega v členu 1(1)(a) Direktive 98/59, izključuje člana uprave kapitalske družbe, ne le da vpliva na varstvo, ki ga daje ta direktiva njenim članom, temveč predvsem prikrajša vse delavce, zaposlene v podjetjih, ki običajno zaposlujejo več kot 20 delavcev, za pravice, ki jih imajo na podlagi te direktive, in zato zmanjšuje njen polni učinek.

   (Glej točke 38, 41, 44, 47 in 48 ter točko 1 izreka.)

3.  Člen 1(1)(a) Direktive 98/59 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti je treba razlagati tako, da je treba za osebo, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki opravlja praktično delo v podjetju v obliki pripravništva, ne da bi jo plačeval delodajalec, vendar od organa javne oblasti, pristojnega za spodbujanje zaposlovanja, ki to dejavnost priznava, prejema finančno spodbudo za praktično opravljeno delo z namenom pridobivanja ali poglobitve znanja ali dokončanja poklicnega usposabljanja, šteti, da ima status delavca v smislu te določbe.

   Na eni strani pojem delavca v pravu Unije zajema osebe, ki opravljajo pripravništvo ali opravijo poklicna usposabljanja v določenem poklicu, za katere se lahko šteje, da pomenijo praktično pripravo v povezavi z opravljanjem zadevnega poklica, če se ta obdobja opravijo v pogojih dejanske in učinkovite plačljive dejavnosti za delodajalca, v njegovo korist in po njegovih navodilih.

   Na drugi strani niti pravni kontekst delovnega razmerja v nacionalnem pravu, v okviru katerega se opravlja poklicno usposabljanje ali praksa, niti izvor sredstev, namenjenih za osebni dohodek, zlasti pa, kot v tem primeru, njegovo financiranje iz javnih sredstev, ne morejo imeti nikakršnih posledic za odgovor na vprašanje, ali je nekoga treba šteti za delavca.

   (Glej točke od 50 do 52 in točko 2 izreka.)