Zadeva C‑126/14

„Sveda“ UAB

proti

Valstybinė mokesčių inspekcija prie Lietuvos Respublikos finansų ministerijos

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,

ki ga je vložilo Lietuvos vyriausiasis administracinis teismas)

„Predhodno odločanje — DDV — Direktiva 2006/112/ES — Člen 168 — Pravica do odbitka — Odbitek vstopnega davka, plačanega za pridobitev ali proizvodnjo investicijskega blaga — Rekreacijska pot, neposredno namenjena brezplačni javni uporabi — Uporaba rekreacijske poti kot sredstvo za izvajanje obdavčenih transakcij“

Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 22. oktobra 2015

1. Usklajevanje davčne zakonodaje — Skupni sistem davka na dodano vrednost — Odbitek vstopnega davka — Nastanek in obseg pravice do odbitka — Pridobitev blaga s strani davčnega zavezanca za namene njegovih ekonomskih dejavnosti — Merila presoje

   (Direktiva Sveta 2006/112, člena 9(1), drugi pododstavek, in 168)

2. Usklajevanje davčne zakonodaje — Skupni sistem davka na dodano vrednost — Odbitek vstopnega davka — Nastanek in obseg pravice do odbitka — Blago in storitve, ki se uporabljajo za namene obdavčenih transakcij davčnega zavezanca — Nujnost neposredne in takojšnje povezave med vstopno transakcijo in dejavnostjo davčnega zavezanca — Merila presoje

   (Direktiva Sveta 2006/112, člen 168)

3. Usklajevanje davčne zakonodaje — Skupni sistem davka na dodano vrednost — Odbitek vstopnega davka — Nastanek in obseg pravice do odbitka — Pridobitev ali proizvodnja investicijskega blaga v okviru del za ureditev rekreacijske poti, brezplačno dane na voljo javnosti — Uporaba rekreacijske poti kot sredstvo za izvajanje obdavčenih transakcij — Pravica do odbitka — Pogoji

   (Direktiva Sveta 2006/112, člen 168)

1.  Iz člena 168 Direktive 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je razvidno, da je davčni zavezanec, ki ob pridobitvi blaga deluje kot tak, v delu, v katerem to blago uporablja za svoje obdavčene transakcije, upravičen odbiti davek na dodano vrednost, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal za zadevno blago. V zvezi s tem, oseba, ki deluje kot davčni zavezanec, lahko pridobi blago in storitve za namene ekonomske dejavnosti v smislu člena 9(1), drugi pododstavek, Direktive 2006/112, tudi če se to blago ne uporabi takoj za to ekonomsko dejavnost. Vprašanje, ali je davčni zavezanec deloval kot tak za namene ekonomske dejavnosti, je dejansko vprašanje, ki ga je treba presojati ob upoštevanju vseh podatkov v obravnavani zadevi, med katerimi sta vrsta zadevnega blaga in obdobje, ki je preteklo med njegovo pridobitvijo in njegovo uporabo za namene ekonomske dejavnosti tega davčnega zavezanca. Nacionalno sodišče je pristojno, da to presodi.

   (Glej točke 18, 19 in 21.)

2.  Za priznanje pravice do odbitka plačanega vstopnega davka na dodano vrednost davčnemu zavezancu in za določitev obsega take pravice mora načeloma obstajati neposredna in takojšnja povezava med posamično vstopno transakcijo in eno ali več izstopnimi transakcijami, ki dajejo pravico do odbitka. Pravica do odbitka davka na dodano vrednost, obračunanega na pridobitev blaga ali storitev višje v verigi, je pogojena s tem, da so stroški za njihovo pridobitev sestavni del cene obdavčenih izstopnih transakcij, pri katerih je davek na dodano vrednost odbiten. Vendar se pravica do odbitka davka na dodano vrednost prizna tudi ob neobstoju neposredne in takojšnje povezave med posamično vstopno transakcijo in eno ali več izstopnimi transakcijami, pri katerih je davek na dodano vrednost odbiten, kadar so nastali stroški del splošnih stroškov tega davčnega zavezanca in so tako sestavni del cene blaga ali storitev, ki jih dobavlja. Taki stroški imajo namreč neposredno in takojšnjo povezavo s celotno ekonomsko dejavnostjo davčnega zavezanca.

   V zvezi s tem morajo davčni organi in nacionalna sodišča v okviru uporabe merila neposredne povezave, ki ga morajo uporabiti, upoštevati vse okoliščine zadevnih transakcij in le tiste transakcije, ki so objektivno povezane z obdavčljivo dejavnostjo davčnega zavezanca. Obstoj take povezave je torej treba presojati glede na objektivno vsebino zadevne transakcije.

   (Glej točke od 27 do 29.)

3.  Člen 168 Direktive 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da davčnemu zavezancu v okoliščinah, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, daje pravico do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost, plačanega za pridobitev ali proizvodnjo investicijskega blaga – za namene nameravane ekonomske dejavnosti, povezane s podeželskim in rekreacijskim turizmom – ki je na eni strani neposredno namenjeno brezplačni javni uporabi, na drugi strani pa lahko omogoča izvajanje obdavčenih transakcij, če je izkazana neposredna in takojšnja povezava med stroški v zvezi z vstopnimi transakcijami in eno ali več izstopnimi transakcijami, pri katerih je davek na dodano vrednost odbiten, ali celotno ekonomsko dejavnostjo davčnega zavezanca, kar mora na podlagi objektivnih elementov preveriti nacionalno sodišče.

   V zvezi s tem takojšnja brezplačna uporaba investicijskega blaga ne izpodbije navedene neposredne in takojšnje povezave, ker, na eni strani, dajanje rekreacijske poti na voljo javnosti ne spada pod eno od oprostitev iz Direktive 2006/112 in ker, na drugi strani, stroški davčnega zavezanca v zvezi z ureditvijo te poti niso povezani z dejavnostmi, ki ne spadajo na področje uporabe davka na dodano vrednost, saj je mogoče te stroške davčnega zavezanca povezati z njegovo ekonomsko dejavnostjo.

   (Glej točke 33, 34, 37 in izrek.)