Zadeva C‑686/13

X AB

proti

Skatteverket

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Högsta förvaltningsdomstolen)

„Predhodno odločanje — Člen 49 PDEU — Svoboda ustanavljanja — Davčna zakonodaja — Davek od dohodkov pravnih oseb — Lastniški deleži — Ureditev države članice, ki določa oprostitev za kapitalske dobičke, hkrati pa izključuje možnost odbitka kapitalskih izgub — Odsvojitev deležev, ki jih ima družba rezidentka v hčerinski družbi nerezidentki — Kapitalska izguba, nastala zaradi negativne tečajne razlike“

Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 10. junija 2015

1. Svoboda ustanavljanja — Določbe Pogodbe — Področje uporabe — Nacionalna zakonodaja, ki določa oprostitev za kapitalske dobičke in izključuje možnost odbitka kapitalskih izgub, ki nastanejo zaradi negativne tečajne razlike ob odsvojitvi deležev, ki jih ima družba v hčerinski družbi nerezidentki — Medsebojna odvisnost družb, za katero je značilno izvajanje določenega vpliva — Neuporaba določb, ki urejajo prosti pretok kapitala

   (člena 49 PDEU in 63 PDEU)

2. Prosto gibanje oseb — Svoboda ustanavljanja — Davčna zakonodaja — Davek od dohodkov pravnih oseb — Odsvojitev deležev med družbo in njeno hčerinsko družbo nerezidentko — Nacionalna zakonodaja, ki določa oprostitev za kapitalske dobičke in izključuje možnost odbitka kapitalskih izgub, ki nastanejo zaradi negativne tečajne razlike — Dopustnost

   (člen 49 PDEU)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 17 do 19, 23 in 24.)

2.  Člen 49 PDEU je treba razlagati tako, da ne nasprotuje davčni zakonodaji države članice, ki načeloma določa oprostitev plačila davka od dohodkov pravnih oseb za kapitalske dobičke iz lastniških deležev, hkrati pa izključuje odbitek kapitalskih izgub iz teh deležev, tudi kadar te kapitalske izgube izhajajo iz negativne tečajne razlike.

   V obstoječem stanju prava Unije na področju neposredne obdavčitve določb Pogodbe DEU v zvezi s svobodo ustanavljanja namreč ni mogoče razlagati tako, da državam članicam nalagajo, da prilagodijo svoj davčni sistem, da bi se upoštevala morebitna valutna tveganja, s katerimi se družbe soočajo, ker velja na ozemlju Unije več valut, med katerimi ne obstaja fiksen menjalni tečaj, oziroma ker nacionalne zakonodaje omogočajo izražanje kapitala družb v valutah tretjih držav.

   (Glej točki 34 in 41 ter izrek.)

Zadeva C‑686/13

X AB

proti

Skatteverket

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Högsta förvaltningsdomstolen)

„Predhodno odločanje — Člen 49 PDEU — Svoboda ustanavljanja — Davčna zakonodaja — Davek od dohodkov pravnih oseb — Lastniški deleži — Ureditev države članice, ki določa oprostitev za kapitalske dobičke, hkrati pa izključuje možnost odbitka kapitalskih izgub — Odsvojitev deležev, ki jih ima družba rezidentka v hčerinski družbi nerezidentki — Kapitalska izguba, nastala zaradi negativne tečajne razlike“

Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 10. junija 2015

1. Svoboda ustanavljanja – Določbe Pogodbe – Področje uporabe – Nacionalna zakonodaja, ki določa oprostitev za kapitalske dobičke in izključuje možnost odbitka kapitalskih izgub, ki nastanejo zaradi negativne tečajne razlike ob odsvojitvi deležev, ki jih ima družba v hčerinski družbi nerezidentki – Medsebojna odvisnost družb, za katero je značilno izvajanje določenega vpliva – Neuporaba določb, ki urejajo prosti pretok kapitala

   (člena 49 PDEU in 63 PDEU)

2. Prosto gibanje oseb – Svoboda ustanavljanja – Davčna zakonodaja – Davek od dohodkov pravnih oseb – Odsvojitev deležev med družbo in njeno hčerinsko družbo nerezidentko – Nacionalna zakonodaja, ki določa oprostitev za kapitalske dobičke in izključuje možnost odbitka kapitalskih izgub, ki nastanejo zaradi negativne tečajne razlike – Dopustnost

   (člen 49 PDEU)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 17 do 19, 23 in 24.)

2.  Člen 49 PDEU je treba razlagati tako, da ne nasprotuje davčni zakonodaji države članice, ki načeloma določa oprostitev plačila davka od dohodkov pravnih oseb za kapitalske dobičke iz lastniških deležev, hkrati pa izključuje odbitek kapitalskih izgub iz teh deležev, tudi kadar te kapitalske izgube izhajajo iz negativne tečajne razlike.

   V obstoječem stanju prava Unije na področju neposredne obdavčitve določb Pogodbe DEU v zvezi s svobodo ustanavljanja namreč ni mogoče razlagati tako, da državam članicam nalagajo, da prilagodijo svoj davčni sistem, da bi se upoštevala morebitna valutna tveganja, s katerimi se družbe soočajo, ker velja na ozemlju Unije več valut, med katerimi ne obstaja fiksen menjalni tečaj, oziroma ker nacionalne zakonodaje omogočajo izražanje kapitala družb v valutah tretjih držav.

   (Glej točki 34 in 41 ter izrek.)