Zadeva C‑672/13

OTP Bank Nyrt

proti

Magyar Állam

in

Magyar Államkincstár

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,

ki ga je vložilo Fővárosi Törvényszék)

„Predhodno odločanje — Državna pomoč — Člen 107(1) PDEU — Pojem ‚državna pomoč‘ — Stanovanjski dodatek, odobren nekaterim kategorijam gospodinjstev pred pristopom Madžarske k Evropski uniji — Izplačilo pomoči kreditnih ustanov v zameno za državno poroštvo — Člen 108(3) PDEU — Ukrep, ki ni bil predhodno priglašen Evropski komisiji — Nezakonitost“

Povzetek – Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 19. marca 2015

1. Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Meje – Razlaga pojma pomoči – Vključitev

   (člena 108 PDEU in 267 PDEU)

2. Pomoči, ki jih dodelijo države – Obstoječe pomoči in nove pomoči – Pregled Komisije – Izključna pristojnost – Pristojnost nacionalnih sodišč – Meje

   (člena 107 PDEU in 108 PDEU; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 1(b)(i))

3. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Pomoči iz državnih sredstev – Poroštvo za vračilo stanovanjskih posojil, ki vključuje bremenitev splošnega proračuna – Vključitev

   (člen 107(1) PDEU)

4. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Selektiven predlagani ukrep – Poroštvo za vračilo stanovanjskih posojil, ki koristi celotnemu gospodarskemu sektorju – Vključitev

   (člen 107(1) PDEU)

5. Pomoči, ki jih dodelijo države – Vpliv na trgovino med državami članicami – Škodovanje konkurenci – Poroštvo za vračilo s strani države za stanovanjska posojila – Podelitev prednosti zadevnemu sektorju – Nedopustnost

   (člen 107(1) PDEU)

6. Pomoči, ki jih dodelijo države – Obstoječe pomoči in nove pomoči – Ukrep, ki ga ni mogoče opredeliti kot obstoječa pomoč v skladu z aktom o pristopu zadevne države članice – Opredelitev za novo pomoč – Prepoved izvajanja pred končno odločbo Komisije – Obseg – Dolžnosti nacionalnih sodišč – Obveznost odrediti vračilo nezakonite pomoči

   (člena 107(1) PDEU in 108(3) PDEU)

7. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pomoč, odobrena ob kršitvi člena 108(3) PDEU – Dolžnosti nacionalnih sodišč – Obveznost odrediti vračilo nezakonite pomoči – Razpoložljiva pravna sredstva upravičencev – Neobstoj

   (člen 108(3) PDEU)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 26 do 32.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 35 do 37.)

3.  Državno poroštvo, sestavljeno iz obveznosti javnih organov, da pod določenimi pogoji vrnejo kreditni ustanovi 80 % skupnega zneska kapitala in obresti subvencioniranih posojil, pridobljenih pri tej kreditni ustanovi in ki so postala neizterljiva, posojil, dodeljenih iz naslova stanovanjskega dodatka za mlade, in pomoči, dodeljene na podlagi prejšnje sheme za vračilo davka, pomeni a priori državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, če zahtevani zneski med unovčenjem jamstev bremenijo splošni proračun in so dodeljeni iz državnih sredstev.

   (Glej točki 42 in 43 ter izrek.)

4.  Državna pomoč je lahko selektivna v smislu člena 107(1) PDEU tudi takrat, kadar se nanaša na celoten gospodarski sektor. S tega vidika je mogoče šteti za selektivno državno poroštvo, sestavljeno iz obveznosti, da pod določenimi pogoji vrne kreditni ustanovi 80 % skupnega zneska kapitala in obresti subvencioniranih posojil, pridobljenih pri tej kreditni ustanovi in ki so postala neizterljiva, posojil, dodeljenih iz naslova stanovanjskega dodatka za mlade, in pomoči, dodeljene na podlagi prejšnje sheme za vračilo davka, če je to poroštvo sklenjeno izključno v korist kreditnih ustanov.

   Predložitveno sodišče pa je pristojno, da natančneje presodi o selektivnosti tega poroštva in med drugim ugotovi, ali je lahko to poroštvo po spremembi nacionalnega odloka, ki je služil kot podlaga za uvedbo tega poroštva, dodeljeno tudi drugim gospodarskim subjektom, ki niso kreditne ustanove, in če je odgovor pritrdilen, ali ta okoliščina lahko omaja selektivnost navedenega poroštva.

   (Glej točke od 49 do 52 in izrek.)

5.  Državno poroštvo – sestavljeno iz obveznosti, da pod določenimi pogoji vrne kreditni ustanovi 80 % skupnega zneska kapitala in obresti subvencioniranih posojil, pridobljenih pri tej kreditni ustanovi in ki so postala neizterljiva, posojil, dodeljenih iz naslova stanovanjskega dodatka za mlade, in pomoči, dodeljene na podlagi prejšnje sheme za vračilo davka – kreditnim ustanovam omogoča, da sklenejo kreditne pogodbe, ne da bi s tem prevzele gospodarsko tveganje. Kreditnim ustanovam, ki so sklenile pogodbo o naročilu, tako ni treba nujno preveriti kreditnih sposobnosti kreditojemalcev niti določiti poroštvene premije. Kreditojemalci bodo poleg tega pri teh ustanovah običajno zaprosili za dodatne storitve, kot je odprtje tekočega računa. Državno poroštvo torej navedenim ustanovam daje prednost, saj povzroči povečanje števila njihovih strank in prihodka.

   Iz tega sledi, da državno poroštvo krepi položaj kreditnih ustanov v primerjavi z drugimi subjekti na trgu in subjektom s sedežem v drugih državah članicah otežuje vstop na zadevni nacionalni trg. To poroštvo torej lahko vpliva na trgovino med državami članicami in izkrivlja konkurenco v smislu člena 107(1) PDEU.

   (Glej točke od 57 do 59 in izrek.)

6.  Kadar ukrep, ki se na dan pristopa države članice k Uniji še vedno uporablja in ki predstavlja državno pomoč, ne izpolnjuje ne pogojev iz akta o pristopu te države članice k Uniji in ne pogojev iz člena 1(b) Uredbe št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 ES, ki velja za člen 108 PDEU, da bi ga bilo mogoče šteti za obstoječo pomoč, ga je treba šteti za novo pomoč. Tak ukrep je torej treba predhodno priglasiti Komisiji in ga ni mogoče izvajati, preden ni v postopku izdana končna odločba.

   Če predložitveno sodišče v teh okoliščinah opredeli državno poroštvo kot državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, ga je treba šteti za novo pomoč in zato zanj v skladu s členom 108(3) PDEU velja obveznost predhodne priglasitve Evropski komisiji. Predložitveno sodišče pa je pristojno, da preveri, ali je zadevna država članica to obveznost izpolnila, in če je ni, da to poroštvo razglasi za nezakonito.

   Posledica ugotovitve take nezakonitosti je predvsem njena odprava z vračilom, tako da se vzpostavi prejšnje stanje. S povračilom pomoči upravičenec izgubi prednost, ki je je bil glede na konkurente deležen na trgu, s čimer se vzpostavi položaj pred izplačilom pomoči. Ker ni izjemnih okoliščin, ki bi upravičevale, da se nezakonita pomoč ne vrne, mora nacionalno sodišče v skladu z nacionalnim pravom praviloma odrediti to vračilo.

   (Glej točke 62 in od 66 do 73 in izrek.)

7.  Na področju državnih pomoči velja, da če Komisija v končni odločbi razglasi poroštvo za vračilo stanovanjskega, ki ga je dodelila država članica pred pristopom k Uniji in je zato predmet presoje kot nova pomoč, za združljivo z notranjim trgom, je nacionalno sodišče v skladu z nacionalnim pravom še vedno dolžno odrediti vračilo te državne pomoči. Zadevna končna odločba Komisije namreč ne vodi do naknadne pravne ureditve izvršilnih aktov, ki so neveljavni, ker so bili sprejeti v nasprotju s prepovedjo iz člena 108(3) PDEU, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do poseganja v neposredni učinek zadnjega stavka te določbe in kršitev interesov posameznikov, ki jih morajo varovati nacionalna sodišča. Katera koli drugačna razlaga bi spodbujala zadevno državo članico h kršitvi zadnjega stavka odstavka 3 navedenega člena in ji odvzela polni učinek.

   Glede upravičencev do državnega poroštva je treba poudariti, da lahko glede na obvezen nadzor državne pomoči, ki ga mora Komisija izvajati v skladu s členom 108 PDEU, na eni strani podjetja, ki jim je bila pomoč odobrena, načeloma legitimno pričakujejo, da je pomoč zakonita, le če je bila odobrena v skladu s postopkom za dodelitev državne pomoči, določenim v navedenem členu, in da mora biti na drugi strani preudaren gospodarski subjekt običajno sposoben ugotoviti, ali se je ravnalo v skladu z navedenim postopkom. Natančneje, kadar je ukrep pomoči izveden brez predhodne priglasitve Komisiji in je torej v skladu s členom 108(3) PDEU nezakonit, prejemnik pomoči ne more imeti legitimnih pričakovanj glede pravilnosti dodelitve pomoči.

   Upravičenci do državnega poroštva, ki je bilo odobreno ob kršitvi člena 108(3) PDEU ter je torej nezakonito, v skladu s pravom Unije nimajo na voljo pravnega sredstva.

   (Glej točke od 76 do 79 in izrek.)

Zadeva C‑672/13

OTP Bank Nyrt

proti

Magyar Állam

in

Magyar Államkincstár

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,

ki ga je vložilo Fővárosi Törvényszék)

„Predhodno odločanje — Državna pomoč — Člen 107(1) PDEU — Pojem ‚državna pomoč‘ — Stanovanjski dodatek, odobren nekaterim kategorijam gospodinjstev pred pristopom Madžarske k Evropski uniji — Izplačilo pomoči kreditnih ustanov v zameno za državno poroštvo — Člen 108(3) PDEU — Ukrep, ki ni bil predhodno priglašen Evropski komisiji — Nezakonitost“

Povzetek – Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 19. marca 2015

1. Vprašanja za predhodno odločanje — Pristojnost Sodišča — Meje — Razlaga pojma pomoči — Vključitev

   (člena 108 PDEU in 267 PDEU)

2. Pomoči, ki jih dodelijo države — Obstoječe pomoči in nove pomoči — Pregled Komisije — Izključna pristojnost — Pristojnost nacionalnih sodišč — Meje

   (člena 107 PDEU in 108 PDEU; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 1(b)(i))

3. Pomoči, ki jih dodelijo države — Pojem — Pomoči iz državnih sredstev — Poroštvo za vračilo stanovanjskih posojil, ki vključuje bremenitev splošnega proračuna — Vključitev

   (člen 107(1) PDEU)

4. Pomoči, ki jih dodelijo države — Pojem — Selektiven predlagani ukrep — Poroštvo za vračilo stanovanjskih posojil, ki koristi celotnemu gospodarskemu sektorju — Vključitev

   (člen 107(1) PDEU)

5. Pomoči, ki jih dodelijo države — Vpliv na trgovino med državami članicami — Škodovanje konkurenci — Poroštvo za vračilo s strani države za stanovanjska posojila — Podelitev prednosti zadevnemu sektorju — Nedopustnost

   (člen 107(1) PDEU)

6. Pomoči, ki jih dodelijo države — Obstoječe pomoči in nove pomoči — Ukrep, ki ga ni mogoče opredeliti kot obstoječa pomoč v skladu z aktom o pristopu zadevne države članice — Opredelitev za novo pomoč — Prepoved izvajanja pred končno odločbo Komisije — Obseg — Dolžnosti nacionalnih sodišč — Obveznost odrediti vračilo nezakonite pomoči

   (člena 107(1) PDEU in 108(3) PDEU)

7. Pomoči, ki jih dodelijo države — Pomoč, odobrena ob kršitvi člena 108(3) PDEU — Dolžnosti nacionalnih sodišč — Obveznost odrediti vračilo nezakonite pomoči — Razpoložljiva pravna sredstva upravičencev — Neobstoj

   (člen 108(3) PDEU)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 26 do 32.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 35 do 37.)

3.  Državno poroštvo, sestavljeno iz obveznosti javnih organov, da pod določenimi pogoji vrnejo kreditni ustanovi 80 % skupnega zneska kapitala in obresti subvencioniranih posojil, pridobljenih pri tej kreditni ustanovi in ki so postala neizterljiva, posojil, dodeljenih iz naslova stanovanjskega dodatka za mlade, in pomoči, dodeljene na podlagi prejšnje sheme za vračilo davka, pomeni a priori državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, če zahtevani zneski med unovčenjem jamstev bremenijo splošni proračun in so dodeljeni iz državnih sredstev.

   (Glej točki 42 in 43 ter izrek.)

4.  Državna pomoč je lahko selektivna v smislu člena 107(1) PDEU tudi takrat, kadar se nanaša na celoten gospodarski sektor. S tega vidika je mogoče šteti za selektivno državno poroštvo, sestavljeno iz obveznosti, da pod določenimi pogoji vrne kreditni ustanovi 80 % skupnega zneska kapitala in obresti subvencioniranih posojil, pridobljenih pri tej kreditni ustanovi in ki so postala neizterljiva, posojil, dodeljenih iz naslova stanovanjskega dodatka za mlade, in pomoči, dodeljene na podlagi prejšnje sheme za vračilo davka, če je to poroštvo sklenjeno izključno v korist kreditnih ustanov.

   Predložitveno sodišče pa je pristojno, da natančneje presodi o selektivnosti tega poroštva in med drugim ugotovi, ali je lahko to poroštvo po spremembi nacionalnega odloka, ki je služil kot podlaga za uvedbo tega poroštva, dodeljeno tudi drugim gospodarskim subjektom, ki niso kreditne ustanove, in če je odgovor pritrdilen, ali ta okoliščina lahko omaja selektivnost navedenega poroštva.

   (Glej točke od 49 do 52 in izrek.)

5.  Državno poroštvo – sestavljeno iz obveznosti, da pod določenimi pogoji vrne kreditni ustanovi 80 % skupnega zneska kapitala in obresti subvencioniranih posojil, pridobljenih pri tej kreditni ustanovi in ki so postala neizterljiva, posojil, dodeljenih iz naslova stanovanjskega dodatka za mlade, in pomoči, dodeljene na podlagi prejšnje sheme za vračilo davka – kreditnim ustanovam omogoča, da sklenejo kreditne pogodbe, ne da bi s tem prevzele gospodarsko tveganje. Kreditnim ustanovam, ki so sklenile pogodbo o naročilu, tako ni treba nujno preveriti kreditnih sposobnosti kreditojemalcev niti določiti poroštvene premije. Kreditojemalci bodo poleg tega pri teh ustanovah običajno zaprosili za dodatne storitve, kot je odprtje tekočega računa. Državno poroštvo torej navedenim ustanovam daje prednost, saj povzroči povečanje števila njihovih strank in prihodka.

   Iz tega sledi, da državno poroštvo krepi položaj kreditnih ustanov v primerjavi z drugimi subjekti na trgu in subjektom s sedežem v drugih državah članicah otežuje vstop na zadevni nacionalni trg. To poroštvo torej lahko vpliva na trgovino med državami članicami in izkrivlja konkurenco v smislu člena 107(1) PDEU.

   (Glej točke od 57 do 59 in izrek.)

6.  Kadar ukrep, ki se na dan pristopa države članice k Uniji še vedno uporablja in ki predstavlja državno pomoč, ne izpolnjuje ne pogojev iz akta o pristopu te države članice k Uniji in ne pogojev iz člena 1(b) Uredbe št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 ES, ki velja za člen 108 PDEU, da bi ga bilo mogoče šteti za obstoječo pomoč, ga je treba šteti za novo pomoč. Tak ukrep je torej treba predhodno priglasiti Komisiji in ga ni mogoče izvajati, preden ni v postopku izdana končna odločba.

   Če predložitveno sodišče v teh okoliščinah opredeli državno poroštvo kot državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, ga je treba šteti za novo pomoč in zato zanj v skladu s členom 108(3) PDEU velja obveznost predhodne priglasitve Evropski komisiji. Predložitveno sodišče pa je pristojno, da preveri, ali je zadevna država članica to obveznost izpolnila, in če je ni, da to poroštvo razglasi za nezakonito.

   Posledica ugotovitve take nezakonitosti je predvsem njena odprava z vračilom, tako da se vzpostavi prejšnje stanje. S povračilom pomoči upravičenec izgubi prednost, ki je je bil glede na konkurente deležen na trgu, s čimer se vzpostavi položaj pred izplačilom pomoči. Ker ni izjemnih okoliščin, ki bi upravičevale, da se nezakonita pomoč ne vrne, mora nacionalno sodišče v skladu z nacionalnim pravom praviloma odrediti to vračilo.

   (Glej točke 62 in od 66 do 73 in izrek.)

7.  Na področju državnih pomoči velja, da če Komisija v končni odločbi razglasi poroštvo za vračilo stanovanjskega, ki ga je dodelila država članica pred pristopom k Uniji in je zato predmet presoje kot nova pomoč, za združljivo z notranjim trgom, je nacionalno sodišče v skladu z nacionalnim pravom še vedno dolžno odrediti vračilo te državne pomoči. Zadevna končna odločba Komisije namreč ne vodi do naknadne pravne ureditve izvršilnih aktov, ki so neveljavni, ker so bili sprejeti v nasprotju s prepovedjo iz člena 108(3) PDEU, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do poseganja v neposredni učinek zadnjega stavka te določbe in kršitev interesov posameznikov, ki jih morajo varovati nacionalna sodišča. Katera koli drugačna razlaga bi spodbujala zadevno državo članico h kršitvi zadnjega stavka odstavka 3 navedenega člena in ji odvzela polni učinek.

   Glede upravičencev do državnega poroštva je treba poudariti, da lahko glede na obvezen nadzor državne pomoči, ki ga mora Komisija izvajati v skladu s členom 108 PDEU, na eni strani podjetja, ki jim je bila pomoč odobrena, načeloma legitimno pričakujejo, da je pomoč zakonita, le če je bila odobrena v skladu s postopkom za dodelitev državne pomoči, določenim v navedenem členu, in da mora biti na drugi strani preudaren gospodarski subjekt običajno sposoben ugotoviti, ali se je ravnalo v skladu z navedenim postopkom. Natančneje, kadar je ukrep pomoči izveden brez predhodne priglasitve Komisiji in je torej v skladu s členom 108(3) PDEU nezakonit, prejemnik pomoči ne more imeti legitimnih pričakovanj glede pravilnosti dodelitve pomoči.

   Upravičenci do državnega poroštva, ki je bilo odobreno ob kršitvi člena 108(3) PDEU ter je torej nezakonito, v skladu s pravom Unije nimajo na voljo pravnega sredstva.

   (Glej točke od 76 do 79 in izrek.)