Zadeva C‑530/13

Leopold Schmitzer

proti

Bundesministerin für Inneres

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,

ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof)

„Predhodno odločanje — Socialna politika — Direktiva 2000/78/ES — Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu — Člen 2(1) in (2)(a) — Člen 6(1) — Diskriminacija na podlagi starosti — Nacionalna ureditev, v skladu s katero je upoštevanje obdobij izobraževanja in delovne dobe, dopolnjenih pred 18. letom, za namen določitve plače pogojeno s podaljšanjem obdobij za napredovanje — Utemeljitev — Zmožnost doseči zastavljeni cilj — Možnost ugovarjati podaljšanju obdobij napredovanja“

Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 11. novembra 2014

1. Socialna politika – Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu – Direktiva 2000/78 – Prepoved diskriminacije na podlagi starosti – Nacionalna ureditev, v skladu s katero je upoštevanje obdobij izobraževanja in delovne dobe, dopolnjenih pred 18. letom, za namen določitve plače pogojeno s podaljšanjem obdobij za napredovanje – Ureditev, ki vsebuje diskriminacijo – Utemeljitev, povezana z uresničevanjem legitimnih ciljev – Spoštovanje pridobljenih pravic in varstvo legitimnih pričakovanj – Sorazmernost – Neobstoj

   (Direktiva Sveta 2000/78, člena 2(1) in (2) ter 6(1))

2. Socialna politika – Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu – Direktiva 2000/78 – Prepoved diskriminacije na podlagi starosti – Nacionalna ureditev, v skladu s katero je upoštevanje obdobij izobraževanja in delovne dobe, dopolnjenih pred 18. letom, za namen določitve plače pogojeno s podaljšanjem obdobij za napredovanje – Pravica do izpodbijanja diskriminatornih učinkov

   (Direktiva Sveta 2000/78, členi 2, 9 in 16)

1.  Člena 2(1) in (2)(a) ter 6(1) Direktive Sveta 2000/78 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni zakonodaji, v skladu s katero se z namenom odprave diskriminacije na podlagi starosti upoštevajo obdobja izobraževanja in delovna doba pred dopolnjenim 18. letom starosti, hkrati pa se le za uslužbence, ki so žrtve te diskriminacije, uvede podaljšanje dobe, potrebne za napredovanje iz prvega v drugi plačilni razred posamične zaposlitvene in plačne kategorije, za tri leta.

   Glede na to, da namreč podaljšanje dobe, potrebne za napredovanje iz prvega plačilnega razreda v drugi, za tri leta, velja le za javne uslužbence z delovno dobo pred dopolnjenim 18. letom starosti, je treba ugotoviti, da nacionalna zakonodaja v postopku v glavni stvari vsebuje različno obravnavo neposredno na podlagi starosti v smislu člena 2(2)(a) Direktive 2000/78.

   Tega različnega obravnavanja ni mogoče utemeljiti zgolj s ciljem proračunskega ravnotežja ali upravne ekonomičnosti. Čeprav so namreč lahko proračunski razlogi podlaga za izbiro socialne politike države članice ter lahko vplivajo na naravo in obseg ukrepov, ki jih želi država članica sprejeti, ne morejo pomeniti legitimnega cilja v smislu člena 6(1) Direktive 2000/78.

   Pri spoštovanju pridobljenih pravic in varstvu zaupanja v pravo uslužbencev, postavljenih v boljši položaj po prejšnjem sistemu, kar zadeva njihove plače, pa gre za legitimna cilja zaposlovalne politike in delovnega trga, ki lahko v prehodnem obdobju upravičita ohranitev prejšnjih plač in posledično diskriminatornega sistema na podlagi starosti Taka ureditev omogoča uresničitev teh ciljev, če se za javne uslužbence, postavljene v boljši položaj po prejšnjem sistemu, retroaktivno ne podaljša doba za napredovanje.

   Navedeni cilji pa ne opravičujejo ukrepa, s katerim se dokončno ohranja, četudi le za nekatere osebe, različno obravnavanje na podlagi starosti, ki naj bi bilo s spremembo diskriminatornega sistema odpravljeno. Tak ukrep, čeprav primeren za zagotavljanje varstva pridobljenih pravic in zaupanja v pravo javnih uslužbencev, postavljenih v boljši položaj po prejšnjem sistemu, ni primeren za vzpostavitev nediskriminatornega sistema za uslužbence, postavljene v slabši položaj po navedenem prejšnjem sistemu.

   (Glej točke 35, od 41 do 45 in točko 1 izreka.)

2.  Člena 9 in 16 Direktive 2000/78 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba razlagati tako, da se javni uslužbenec, ki je bil žrtev diskriminacije zaradi starosti, ki izhaja iz načina določitve referenčnega datuma za napredovanje, lahko sklicuje na člen 2 te direktive, z namenom izpodbijati diskriminatorne učinke podaljšanja dobe za napredovanje, tudi če je na podlagi vloženega zahtevka dosegel spremembo tega datuma.

   Če namreč javni uslužbenec, postavljen v slabši položaj po prejšnjem sistemu, ne bi mogel izpodbijati diskriminatornih učinkov podaljšanja dobe za napredovanje zato, ker bi ta nova diskriminacija izhajala zgolj iz okoliščine, da je zahteval in dosegel spremembo referenčnega datuma, ki se upošteva za njegovo napredovanje – medtem ko so se javni uslužbenci, postavljeni v boljši položaj po prejšnjem sistemu, odrekli vložitvi zahtevka v tem smislu – ne bi mogel uveljavljati vseh pravic, ki izvirajo iz načela enakega obravnavanja, ki ga zagotavlja Direktiva 2000/78, kar bi bilo v nasprotju s členoma 9 in 16 te direktive.

   (Glej točke 47, 50, 51 in točko 2 izreka.)

Zadeva C‑530/13

Leopold Schmitzer

proti

Bundesministerin für Inneres

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,

ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof)

„Predhodno odločanje — Socialna politika — Direktiva 2000/78/ES — Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu — Člen 2(1) in (2)(a) — Člen 6(1) — Diskriminacija na podlagi starosti — Nacionalna ureditev, v skladu s katero je upoštevanje obdobij izobraževanja in delovne dobe, dopolnjenih pred 18. letom, za namen določitve plače pogojeno s podaljšanjem obdobij za napredovanje — Utemeljitev — Zmožnost doseči zastavljeni cilj — Možnost ugovarjati podaljšanju obdobij napredovanja“

Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 11. novembra 2014

1. Socialna politika — Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu — Direktiva 2000/78 — Prepoved diskriminacije na podlagi starosti — Nacionalna ureditev, v skladu s katero je upoštevanje obdobij izobraževanja in delovne dobe, dopolnjenih pred 18. letom, za namen določitve plače pogojeno s podaljšanjem obdobij za napredovanje — Ureditev, ki vsebuje diskriminacijo — Utemeljitev, povezana z uresničevanjem legitimnih ciljev — Spoštovanje pridobljenih pravic in varstvo legitimnih pričakovanj — Sorazmernost — Neobstoj

   (Direktiva Sveta 2000/78, člena 2(1) in (2) ter 6(1))

2. Socialna politika — Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu — Direktiva 2000/78 — Prepoved diskriminacije na podlagi starosti — Nacionalna ureditev, v skladu s katero je upoštevanje obdobij izobraževanja in delovne dobe, dopolnjenih pred 18. letom, za namen določitve plače pogojeno s podaljšanjem obdobij za napredovanje — Pravica do izpodbijanja diskriminatornih učinkov

   (Direktiva Sveta 2000/78, členi 2, 9 in 16)

1.  Člena 2(1) in (2)(a) ter 6(1) Direktive Sveta 2000/78 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni zakonodaji, v skladu s katero se z namenom odprave diskriminacije na podlagi starosti upoštevajo obdobja izobraževanja in delovna doba pred dopolnjenim 18. letom starosti, hkrati pa se le za uslužbence, ki so žrtve te diskriminacije, uvede podaljšanje dobe, potrebne za napredovanje iz prvega v drugi plačilni razred posamične zaposlitvene in plačne kategorije, za tri leta.

   Glede na to, da namreč podaljšanje dobe, potrebne za napredovanje iz prvega plačilnega razreda v drugi, za tri leta, velja le za javne uslužbence z delovno dobo pred dopolnjenim 18. letom starosti, je treba ugotoviti, da nacionalna zakonodaja v postopku v glavni stvari vsebuje različno obravnavo neposredno na podlagi starosti v smislu člena 2(2)(a) Direktive 2000/78.

   Tega različnega obravnavanja ni mogoče utemeljiti zgolj s ciljem proračunskega ravnotežja ali upravne ekonomičnosti. Čeprav so namreč lahko proračunski razlogi podlaga za izbiro socialne politike države članice ter lahko vplivajo na naravo in obseg ukrepov, ki jih želi država članica sprejeti, ne morejo pomeniti legitimnega cilja v smislu člena 6(1) Direktive 2000/78.

   Pri spoštovanju pridobljenih pravic in varstvu zaupanja v pravo uslužbencev, postavljenih v boljši položaj po prejšnjem sistemu, kar zadeva njihove plače, pa gre za legitimna cilja zaposlovalne politike in delovnega trga, ki lahko v prehodnem obdobju upravičita ohranitev prejšnjih plač in posledično diskriminatornega sistema na podlagi starosti Taka ureditev omogoča uresničitev teh ciljev, če se za javne uslužbence, postavljene v boljši položaj po prejšnjem sistemu, retroaktivno ne podaljša doba za napredovanje.

   Navedeni cilji pa ne opravičujejo ukrepa, s katerim se dokončno ohranja, četudi le za nekatere osebe, različno obravnavanje na podlagi starosti, ki naj bi bilo s spremembo diskriminatornega sistema odpravljeno. Tak ukrep, čeprav primeren za zagotavljanje varstva pridobljenih pravic in zaupanja v pravo javnih uslužbencev, postavljenih v boljši položaj po prejšnjem sistemu, ni primeren za vzpostavitev nediskriminatornega sistema za uslužbence, postavljene v slabši položaj po navedenem prejšnjem sistemu.

   (Glej točke 35, od 41 do 45 in točko 1 izreka.)

2.  Člena 9 in 16 Direktive 2000/78 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba razlagati tako, da se javni uslužbenec, ki je bil žrtev diskriminacije zaradi starosti, ki izhaja iz načina določitve referenčnega datuma za napredovanje, lahko sklicuje na člen 2 te direktive, z namenom izpodbijati diskriminatorne učinke podaljšanja dobe za napredovanje, tudi če je na podlagi vloženega zahtevka dosegel spremembo tega datuma.

   Če namreč javni uslužbenec, postavljen v slabši položaj po prejšnjem sistemu, ne bi mogel izpodbijati diskriminatornih učinkov podaljšanja dobe za napredovanje zato, ker bi ta nova diskriminacija izhajala zgolj iz okoliščine, da je zahteval in dosegel spremembo referenčnega datuma, ki se upošteva za njegovo napredovanje – medtem ko so se javni uslužbenci, postavljeni v boljši položaj po prejšnjem sistemu, odrekli vložitvi zahtevka v tem smislu – ne bi mogel uveljavljati vseh pravic, ki izvirajo iz načela enakega obravnavanja, ki ga zagotavlja Direktiva 2000/78, kar bi bilo v nasprotju s členoma 9 in 16 te direktive.

   (Glej točke 47, 50, 51 in točko 2 izreka.)