Zadeva C‑527/13

Lourdes Cachaldora Fernández

proti

Instituto Nacional de la Seguridad Social (INSS)

in

Tesorería General de la Seguridad Social (TGSS)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Superior de Justicia de Galicia)

„Predhodno odločanje — Delavci in delavke — Enako obravnavanje v zadevah socialne varnosti — Direktiva 79/7/EGS — Člen 4 — Direktiva 97/81/ES — Okvirni sporazum UNICE, CEEP in ETUC o delu s krajšim delovnim časom — Izračunavanje dajatev — Sistem vključevanja obdobij neplačevanja prispevkov — Delavci, ki delajo s krajšim delovnim časom, in delavci, ki delajo s polnim delovnim časom“

Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 14. aprila 2015

1. Socialna politika – Enako obravnavanje moških in žensk v zadevah socialne varnosti – Direktiva 79/7 – Nacionalna ureditev, ki za izračun invalidske pokojnine, ki se izplačuje na podlagi prispevkov, za obdobja neplačevanja prispevkov, ki nastopijo po zaposlitvi s krajšim delovnim časom, določa uporabo koeficienta znižanja, vezanega na to zaposlitev – Neobstoj enakovrednega znižanja za prekinitve, ki nastopijo po zaposlitvi s polnim delovnim časom – Neobstoj diskriminacije – Dopustnost take ureditve

   (Direktiva Sveta 79/7, člen 4(1))

2. Socialna politika – Okvirni sporazum UNICE, CEEP in ETUC o delu s krajšim delovnim časom – Direktiva 97/81 – Področje uporabe – Pogoji zaposlitve – Pojem – Pogoji v zvezi s pokojninami, ki izhajajo iz obveznega socialnega zavarovanja – Izključitev – Zakonske ovire, ki lahko omejujejo možnosti za delo s krajšim delovnim časom – Pojem

   (Direktiva Sveta 97/81, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/23, Priloga, določbi 4, točka 1, in 5, točka 1(a))

1.  Člen 4(1) Direktive 79/7 o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa, da se obdobja neplačevanja prispevkov, ki obstajajo v referenčnem obdobju za izračun invalidske pokojnine, ki se izplačuje na podlagi prispevkov, pri čemer so ta obdobja nastopila po zaposlitvi s krajšim delovnim časom, upoštevajo tako, da se vzame najnižje osnove za plačevanje prispevkov, ki so veljale v posameznih obdobjih, znižane z uporabo koeficienta, vezanega na to zaposlitev, če pa to neplačevanje sledi zaposlitvi za polni delovni čas, takega zmanjšanja ni.

   Ni namreč mogoče šteti, da taka ureditev večinoma postavlja v manj ugoden položaj določeno kategorijo delavcev, v tem primeru tistih, ki so zaposleni s krajšim delovnim časom, in še toliko bolj ženske. Te ureditve torej ni mogoče šteti za posredno diskriminatoren ukrep v smislu člena 4(1) Direktive 79/7.

   (Glej točki 33 in 34 ter točko 1 izreka.)

2.  Okvirni sporazum o delu s krajšim delovnim časom, ki je Priloga k Direktivi Sveta 97/81/ES o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenim med UNICE, CEEP in ETUC, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/23, je treba razlagati tako, da na njegovo področje uporabe ne spada ureditev države članice, ki določa, da se obdobja neplačevanja prispevkov, ki obstajajo v referenčnem obdobju za izračun invalidske pokojnine, ki se izplačuje na podlagi prispevkov, pri čemer so ta obdobja nastopila po zaposlitvi s krajšim delovnim časom, upoštevajo tako, da se vzame najnižje osnove za plačevanje prispevkov, ki so veljale v posameznih obdobjih, znižane z uporabo koeficienta, vezanega na to zaposlitev, če pa to neplačevanje sledi zaposlitvi za polni delovni čas, takega zmanjšanja ni.

   Ta pokojnina je namreč pokojnina iz zakonskega sistema socialne varnosti. Zato ne spada na področje uporabe okvirnega sporazuma.

   Poleg tega bi se z razlago izraza „zakonske ovire“ iz določbe 5, točka 1(a) okvirnega sporazuma, v skladu s katero bi morale države članice zunaj področja pogojev zaposlitve sprejemati ukrepe v zvezi s tako pokojnino, tem državam naložile obveznosti na področju splošne socialne politike v zvezi z ukrepi, ki ne spadajo na področje uporabe tega okvirnega sporazuma.

   Nazadnje, take nacionalne ureditve ni mogoče šteti za zakonsko oviro, ki omejuje možnosti za delo s krajšim delovnim časom, saj na delavce, ki so zaposleni s krajšim delovnim časom, vpliva naključno. Na eni strani namreč ne zadeva vseh delavcev, zaposlenih s krajšim delovnim časom, temveč samo delavce, ki so takoj po zaposlitvi s krajšim delovnim časom prekinili plačevanje prispevkov. Po drugi strani pomeni ugodnost za delavce, ki so bili tik pred prekinitvijo plačevanja prispevkov zaposleni za polni delovni čas, čeprav so bili večji del svoje poklicne kariere zaposleni s krajšim delovnim časom.

   (Glej točke od 38 do 41 ter točko 2 izreka.)