Zadeva C‑354/13

Fag og Arbejde (FOA)

proti

Kommunernes Landsforening (KL)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Retten i Kolding)

„Predhodno odločanje — Socialna politika — Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca — Razlog — Debelost delavca — Splošno načelo prepovedi diskriminacije zaradi debelosti — Neobstoj — Direktiva 2000/78/ES — Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu — Prepoved vsakršne diskriminacije zaradi invalidnosti — Obstoj ‚invalidnosti‘“

Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 18. decembra 2014

1. Pravo Evropske unije – Načela – Enako obravnavanje – Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu – Direktiva 2000/78 – Prepoved diskriminacije – Obseg – Diskriminacija zaradi debelosti – Izključitev – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Področje uporabe – Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca domnevno zaradi debelosti – Izključitev

   (člena 10 PDEU in 19 PDEU; Direktiva Sveta 2000/78, člen 1)

2. Socialna politika – Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu – Direktiva 2000/78 – Prepoved diskriminacije zaradi invalidnosti – Pojem invalidnosti – Debelost delavca, ki dalj časa ne more ali lahko le v omejenem obsegu opravlja svoje delo – Vključitev

   (Direktiva Sveta 2000/78, šestnajsta uvodna izjava in člena 1 in 5)

1.  Pravo Unije je treba razlagati tako, da ne določa splošnega načela prepovedi diskriminacije zaradi debelosti pri zaposlovanju in delu.

   V zvezi s tem je treba ugotoviti, da nobena določba Pogodb EU in PDEU ne vsebuje prepovedi diskriminacije na podlagi debelosti kot take. Zlasti niti člen 10 PDEU niti člen 19 PDEU ne omenjata debelosti.

   Poleg tega niti sekundarna zakonodaja Unije ne določa načela prepovedi diskriminacije zaradi debelosti pri zaposlovanju in delu. Natančneje, Direktiva 2000/78 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu debelosti kot razloga za diskriminacijo ne omenja. Vendar področja uporabe Direktive 2000/78 ni treba po analogiji razširiti onkraj diskriminacije na podlagi razlogov, ki so taksativno našteti v členu 1 te direktive. Debelost kot tako zato ne more šteti za dodatni razlog poleg tistih, na podlagi katerih Direktiva 2000/78 prepoveduje vsakršno diskriminacijo.

   Nazadnje, za tak položaj, ki se nanaša na odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki naj bi temeljila na debelosti, se ne uporabljajo niti določbe Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

   (Glej točke 33 in od 35 do 40 ter točko 1 izreka.)

2.  Direktivo 2000/78 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba razlagati tako, da pomeni debelost delavca hendikepiranost v smislu te direktive, če pomeni omejitev, ki je med drugim posledica trajnih telesnih okvar oziroma umskih ali duševnih motenj, ki lahko v povezavi z različnimi ovirami zadevni osebi preprečujejo, da bi polno in učinkovito sodelovala v poklicnem življenju enako kot drugi delavci.

   Prvič, če bi bila uporaba te direktive odvisna od vzroka hendikepiranosti, bi bilo to v nasprotju z njenim ciljem, ki je uresničevanje enakega obravnavanja.

   Dalje, opredelitev pojma hendikepiranosti v smislu člena 1 Direktive 2000/78 je navedena pred opredelitvijo in presojo ustreznih prilagoditvenih ukrepov iz člena 5 te direktive. V skladu z uvodno izjavo 16 Direktive 2000/78 se s temi ukrepi skušajo upoštevati potrebe invalidnih oseb, ki so torej posledica in ne bistveni element pojma hendikepiranosti. Zato le okoliščina, da taki prilagoditveni ukrepi niso bili sprejeti glede neke osebe, ne zadostuje za ugotovitev, da ta oseba ne more biti invalidna oseba v smislu navedene direktive.

   Poleg tega debelost sama ni hendikepiranost v smislu Direktive 2000/78. Če pa v danih okoliščinah to stanje pomeni omejitev, ki je posledica zlasti telesnih okvar oziroma umskih ali duševnih motenj, ki lahko v povezavi z različnimi ovirami temu delavcu preprečujejo, da bi polno in učinkovito sodeloval v poklicnem življenju enako kot drugi delavci, in če je ta omejitev dolgotrajna, taka bolezen lahko pomeni hendikepiranost v smislu Direktive 2000/78.

   Tako bi bilo med drugim v primeru, če bi debelost delavcu zaradi zmanjšane gibljivosti ali nenadnega pojava bolezni, ki bi mu preprečevala opravljanje dela ali bi ga ovirala pri opravljanju njegove poklicne dejavnosti, preprečevala, da bi polno in učinkovito sodeloval v poklicnem življenju enako kot drugi delavci.

   (Glej točke 55, od 57 do 60 in 64 ter točko 2 izreka.)

Zadeva C‑354/13

Fag og Arbejde (FOA)

proti

Kommunernes Landsforening (KL)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Retten i Kolding)

„Predhodno odločanje — Socialna politika — Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca — Razlog — Debelost delavca — Splošno načelo prepovedi diskriminacije zaradi debelosti — Neobstoj — Direktiva 2000/78/ES — Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu — Prepoved vsakršne diskriminacije zaradi invalidnosti — Obstoj ‚invalidnosti‘“

Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 18. decembra 2014

1. Pravo Evropske unije — Načela — Enako obravnavanje — Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu — Direktiva 2000/78 — Prepoved diskriminacije — Obseg — Diskriminacija zaradi debelosti — Izključitev — Listina Evropske unije o temeljnih pravicah — Področje uporabe — Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca domnevno zaradi debelosti — Izključitev

   (člena 10 PDEU in 19 PDEU; Direktiva Sveta 2000/78, člen 1)

2. Socialna politika — Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu — Direktiva 2000/78 — Prepoved diskriminacije zaradi invalidnosti — Pojem invalidnosti — Debelost delavca, ki dalj časa ne more ali lahko le v omejenem obsegu opravlja svoje delo — Vključitev

   (Direktiva Sveta 2000/78, šestnajsta uvodna izjava in člena 1 in 5)

1.  Pravo Unije je treba razlagati tako, da ne določa splošnega načela prepovedi diskriminacije zaradi debelosti pri zaposlovanju in delu.

   V zvezi s tem je treba ugotoviti, da nobena določba Pogodb EU in PDEU ne vsebuje prepovedi diskriminacije na podlagi debelosti kot take. Zlasti niti člen 10 PDEU niti člen 19 PDEU ne omenjata debelosti.

   Poleg tega niti sekundarna zakonodaja Unije ne določa načela prepovedi diskriminacije zaradi debelosti pri zaposlovanju in delu. Natančneje, Direktiva 2000/78 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu debelosti kot razloga za diskriminacijo ne omenja. Vendar področja uporabe Direktive 2000/78 ni treba po analogiji razširiti onkraj diskriminacije na podlagi razlogov, ki so taksativno našteti v členu 1 te direktive. Debelost kot tako zato ne more šteti za dodatni razlog poleg tistih, na podlagi katerih Direktiva 2000/78 prepoveduje vsakršno diskriminacijo.

   Nazadnje, za tak položaj, ki se nanaša na odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki naj bi temeljila na debelosti, se ne uporabljajo niti določbe Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

   (Glej točke 33 in od 35 do 40 ter točko 1 izreka.)

2.  Direktivo 2000/78 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba razlagati tako, da pomeni debelost delavca hendikepiranost v smislu te direktive, če pomeni omejitev, ki je med drugim posledica trajnih telesnih okvar oziroma umskih ali duševnih motenj, ki lahko v povezavi z različnimi ovirami zadevni osebi preprečujejo, da bi polno in učinkovito sodelovala v poklicnem življenju enako kot drugi delavci.

   Prvič, če bi bila uporaba te direktive odvisna od vzroka hendikepiranosti, bi bilo to v nasprotju z njenim ciljem, ki je uresničevanje enakega obravnavanja.

   Dalje, opredelitev pojma hendikepiranosti v smislu člena 1 Direktive 2000/78 je navedena pred opredelitvijo in presojo ustreznih prilagoditvenih ukrepov iz člena 5 te direktive. V skladu z uvodno izjavo 16 Direktive 2000/78 se s temi ukrepi skušajo upoštevati potrebe invalidnih oseb, ki so torej posledica in ne bistveni element pojma hendikepiranosti. Zato le okoliščina, da taki prilagoditveni ukrepi niso bili sprejeti glede neke osebe, ne zadostuje za ugotovitev, da ta oseba ne more biti invalidna oseba v smislu navedene direktive.

   Poleg tega debelost sama ni hendikepiranost v smislu Direktive 2000/78. Če pa v danih okoliščinah to stanje pomeni omejitev, ki je posledica zlasti telesnih okvar oziroma umskih ali duševnih motenj, ki lahko v povezavi z različnimi ovirami temu delavcu preprečujejo, da bi polno in učinkovito sodeloval v poklicnem življenju enako kot drugi delavci, in če je ta omejitev dolgotrajna, taka bolezen lahko pomeni hendikepiranost v smislu Direktive 2000/78.

   Tako bi bilo med drugim v primeru, če bi debelost delavcu zaradi zmanjšane gibljivosti ali nenadnega pojava bolezni, ki bi mu preprečevala opravljanje dela ali bi ga ovirala pri opravljanju njegove poklicne dejavnosti, preprečevala, da bi polno in učinkovito sodeloval v poklicnem življenju enako kot drugi delavci.

   (Glej točke 55, od 57 do 60 in 64 ter točko 2 izreka.)