Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62013CJ0222

    TDC

    Zadeva C‑222/13

    TDC A/S

    proti

    Erhvervsstyrelsen

    (Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Teleklagenævnet)

    „Predhodno odločanje — Omrežja in storitve elektronskih komunikacij — Direktiva 2002/22/ES — Člen 32 — Dodatne obvezne storitve — Mehanizem nadomestila stroškov, povezanih z zagotavljanjem teh storitev — Pojem ‚sodišče‘ v smislu člena 267 PDEU — Nepristojnost Sodišča“

    Povzetek – Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 9. oktobra 2014

    Vprašanja za predhodno odločanje – Predložitev Sodišču – Nacionalno sodišče v smislu člena 267 PDEU – Pojem – Teleklagenævnet (danska komisija za pritožbe na področju telekomunikacij) – Izključitev

    (člen 267 PDEU)

    Sodišče ni pristojno za odgovor na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga postavi Teleklagenævnet.

    Pri presoji vprašanja, ali je predložitveni organ „sodišče“ v smislu člena 267 PDEU, ki je izključno vprašanje prava Unije, Sodišče upošteva vse elemente, kot so zakonska podlaga organa, njegova stalnost, obveznost njegove sodne pristojnosti, kontradiktornost postopka, njegova uporaba pravnih pravil in njegova neodvisnost.

    Natančneje, pojem neodvisnosti predložitvenega organa ima dva vidika. Prvi, zunanji vidik vključuje, da je instanca zaščitena pred zunanjim posredovanjem ali pritiski, ki bi lahko ogrozili neodvisnost sojenja njenih članov glede sporov, ki so jim predloženi. Drugi, notranji vidik je povezan s pojmom nepristranskosti in se nanaša na to, da je zagotovljena enaka distanca med strankami spora in njihovimi posameznimi interesi glede predmeta spora.

    Teleklagenævnet, danska komisija za pritožbe na področju telekomunikacij, ne izpolnjuje pogoja neodvisnosti in zato ni sodišče v smislu člena 267 PDEU. Ni namreč mogoče skleniti, da so za razrešitev njegovih članov vzpostavljene zadostne varovalke, ki bi omogočile odpraviti vse upravičene dvome glede neodvisnosti tega organa. Tako lahko njegove člane, za katere veljajo splošna pravila upravnega in delovnega prava, razreši minister za podjetništvo in razvoj, ki je pristojen tudi za njihovo imenovanje. Poleg tega se lahko tožba zoper odločbo Teleklagenævnet vloži pri rednih sodiščih. Teleklagenævnet je v primeru vložitve tožbe tožena stranka. Tako sodelovanje Teleklagenævnet v postopku, v katerem se izpodbija njena odločba, pomeni, da Teleklagenævnet pri sprejetju navedene odločbe ni tretja oseba glede do obstoječih interesov in torej ni nepristranska, kot se zahteva. Taka ureditev pravnih sredstev zoper odločbo Teleklagenævnet torej poudarja nesodni značaj odločb, ki jih sprejme ta organ.

    (Glej točke 27, 30, 31, od 34 do 38 in izrek.)

    Top

    Zadeva C‑222/13

    TDC A/S

    proti

    Erhvervsstyrelsen

    (Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Teleklagenævnet)

    „Predhodno odločanje — Omrežja in storitve elektronskih komunikacij — Direktiva 2002/22/ES — Člen 32 — Dodatne obvezne storitve — Mehanizem nadomestila stroškov, povezanih z zagotavljanjem teh storitev — Pojem ‚sodišče‘ v smislu člena 267 PDEU — Nepristojnost Sodišča“

    Povzetek – Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 9. oktobra 2014

    Vprašanja za predhodno odločanje — Predložitev Sodišču — Nacionalno sodišče v smislu člena 267 PDEU — Pojem — Teleklagenævnet (danska komisija za pritožbe na področju telekomunikacij) — Izključitev

    (člen 267 PDEU)

    Sodišče ni pristojno za odgovor na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga postavi Teleklagenævnet.

    Pri presoji vprašanja, ali je predložitveni organ „sodišče“ v smislu člena 267 PDEU, ki je izključno vprašanje prava Unije, Sodišče upošteva vse elemente, kot so zakonska podlaga organa, njegova stalnost, obveznost njegove sodne pristojnosti, kontradiktornost postopka, njegova uporaba pravnih pravil in njegova neodvisnost.

    Natančneje, pojem neodvisnosti predložitvenega organa ima dva vidika. Prvi, zunanji vidik vključuje, da je instanca zaščitena pred zunanjim posredovanjem ali pritiski, ki bi lahko ogrozili neodvisnost sojenja njenih članov glede sporov, ki so jim predloženi. Drugi, notranji vidik je povezan s pojmom nepristranskosti in se nanaša na to, da je zagotovljena enaka distanca med strankami spora in njihovimi posameznimi interesi glede predmeta spora.

    Teleklagenævnet, danska komisija za pritožbe na področju telekomunikacij, ne izpolnjuje pogoja neodvisnosti in zato ni sodišče v smislu člena 267 PDEU. Ni namreč mogoče skleniti, da so za razrešitev njegovih članov vzpostavljene zadostne varovalke, ki bi omogočile odpraviti vse upravičene dvome glede neodvisnosti tega organa. Tako lahko njegove člane, za katere veljajo splošna pravila upravnega in delovnega prava, razreši minister za podjetništvo in razvoj, ki je pristojen tudi za njihovo imenovanje. Poleg tega se lahko tožba zoper odločbo Teleklagenævnet vloži pri rednih sodiščih. Teleklagenævnet je v primeru vložitve tožbe tožena stranka. Tako sodelovanje Teleklagenævnet v postopku, v katerem se izpodbija njena odločba, pomeni, da Teleklagenævnet pri sprejetju navedene odločbe ni tretja oseba glede do obstoječih interesov in torej ni nepristranska, kot se zahteva. Taka ureditev pravnih sredstev zoper odločbo Teleklagenævnet torej poudarja nesodni značaj odločb, ki jih sprejme ta organ.

    (Glej točke 27, 30, 31, od 34 do 38 in izrek.)

    Top