Zadeva C‑137/13

Herbaria Kräuterparadies GmbH

proti

Freistaat Bayern

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bayerisches Verwaltungsgericht München)

„Predhodno odločanje — Kmetijstvo — Skupna kmetijska politika — Ekološka pridelava in označevanje ekoloških proizvodov — Uredba (ES) št. 889/2008 — Člen 27(1)(f) — Uporaba nekaterih proizvodov in snovi pri predelavi hrane — Prepoved uporabe mineralov, vitaminov, aminokislin in mikroelementov, če njihova uporaba ni zakonsko predpisana — Dodajanje železovega glukonata in vitaminov ekološki pijači — Uporaba mineralov, vitaminov, aminokislin in mikroelementov — Količine, ki so zahtevane glede dovoljenja za prodajo kot prehransko dopolnilo, s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami ali kot živilo za poseben prehranski namen“

Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 5. novembra 2014

1. Sodni postopek – Ustni postopek – Ponovno odprtje – Obveznost ponovnega odprtja ustnega postopka, da se strankam omogoči, da predložijo stališča o pravnih vprašanjih, obravnavanih v sklepnih predlogih generalnega pravobranilca – Neobstoj

   (člen 252, drugi odstavek, PDEU; Poslovnik Sodišča, člen 83)

2. Kmetijstvo – Skupna kmetijska politika – Ekološka pridelava kmetijskih proizvodov in označevanje tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil – Uredba št. 889/2008 – Označevanje ekoloških proizvodov – Uporaba nekaterih proizvodov in snovi pri predelavi hrane, označene kot ekološki proizvod – Prepoved uporabe neekoloških mineralov in vitaminov, če uporaba ni zakonsko predpisana – Pojem

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1924/2006; uredbi Komisije št. 889/2008, člen 27(1)(f), in št. 432/2012; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta št. 2002/46, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1137/2008, in Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta št. 2009/39)

3. Vprašanja za predhodno odločanje – Predložitev Sodišču – Določitev vprašanj, ki se predložijo – Izključna pristojnost nacionalnega sodišča – Dodatna vprašanja, ki so jih v postopku postavile stranke iz postopka v glavni stvari – Obveznost Sodišča, da se drži vprašanj, ki izhajajo iz predložitvene odločbe

   (člen 267 PDEU; Poslovnik Sodišča, člen 94)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 28 in 29.)

2.  Člen 27(1)(f) Uredbe št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora je treba razlagati tako, da je uporaba snovi iz te določbe zakonsko predpisana samo takrat, kadar pravilo prava Unije ali pravilo nacionalnega prava, ki je z njim združljivo, neposredno predpisuje dodajanje te snovi v živilo, da bi bilo to mogoče na splošno dati v promet. Uporaba take snovi ni zakonsko predpisana v smislu navedene določbe takrat, kadar se živilo trži kot prehransko dopolnilo, s prehransko ali zdravstveno trditvijo ali kot živilo za poseben prehranski namen, čeprav to pomeni, da mora zaradi upoštevanja določb o snoveh kot sestavnih delih živil iz

   – Direktive 2002/46 o približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1137/2008,

   – Uredbe št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih in Uredbe št. 432/2012 o seznamu dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih, razen trditev, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok ter

   – Direktive 2009/39 o živilih za posebne prehranske namene in Uredbe št. 953/2009 o snoveh, ki so za posebne prehranske namene lahko dodane živilom za posebne prehranske namene

   to živilo vsebovati določeno količino zadevne snovi.

   Gospodarski subjekti morajo namreč določiti sestavo svojih proizvodov in se odločiti, pod katero oznako jih želijo dati v promet. Če želijo dati te proizvode v promet kot prehranska dopolnila v smislu Direktive 2002/46, s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami v smislu uredb št. 1924/2006 in št. 432/2012 ali kot živila za poseben prehranski namen v smislu Direktive 2009/39 in Uredbe št. 953/2009, morajo izpolniti obveznosti, ki jih na tem področju določa veljavna ureditev Unije, kar lahko pripelje do prepovedi dajanja v promet kot proizvode ekološkega kmetovanja. Pravo Unije gospodarskemu subjektu ne zagotavlja, da bo lahko dal v promet svoje proizvode z vsemi oznakami, za katere meni, da mu bodo pomagale pri njihovi prodaji.

   (Glej točki 46, 51 in izrek.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 50.)

Zadeva C‑137/13

Herbaria Kräuterparadies GmbH

proti

Freistaat Bayern

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bayerisches Verwaltungsgericht München)

„Predhodno odločanje — Kmetijstvo — Skupna kmetijska politika — Ekološka pridelava in označevanje ekoloških proizvodov — Uredba (ES) št. 889/2008 — Člen 27(1)(f) — Uporaba nekaterih proizvodov in snovi pri predelavi hrane — Prepoved uporabe mineralov, vitaminov, aminokislin in mikroelementov, če njihova uporaba ni zakonsko predpisana — Dodajanje železovega glukonata in vitaminov ekološki pijači — Uporaba mineralov, vitaminov, aminokislin in mikroelementov — Količine, ki so zahtevane glede dovoljenja za prodajo kot prehransko dopolnilo, s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami ali kot živilo za poseben prehranski namen“

Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 5. novembra 2014

1. Sodni postopek — Ustni postopek — Ponovno odprtje — Obveznost ponovnega odprtja ustnega postopka, da se strankam omogoči, da predložijo stališča o pravnih vprašanjih, obravnavanih v sklepnih predlogih generalnega pravobranilca — Neobstoj

   (člen 252, drugi odstavek, PDEU; Poslovnik Sodišča, člen 83)

2. Kmetijstvo — Skupna kmetijska politika — Ekološka pridelava kmetijskih proizvodov in označevanje tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil — Uredba št. 889/2008 — Označevanje ekoloških proizvodov — Uporaba nekaterih proizvodov in snovi pri predelavi hrane, označene kot ekološki proizvod — Prepoved uporabe neekoloških mineralov in vitaminov, če uporaba ni zakonsko predpisana — Pojem

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1924/2006; uredbi Komisije št. 889/2008, člen 27(1)(f), in št. 432/2012; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta št. 2002/46, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1137/2008, in Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta št. 2009/39)

3. Vprašanja za predhodno odločanje — Predložitev Sodišču — Določitev vprašanj, ki se predložijo — Izključna pristojnost nacionalnega sodišča — Dodatna vprašanja, ki so jih v postopku postavile stranke iz postopka v glavni stvari — Obveznost Sodišča, da se drži vprašanj, ki izhajajo iz predložitvene odločbe

   (člen 267 PDEU; Poslovnik Sodišča, člen 94)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 28 in 29.)

2.  Člen 27(1)(f) Uredbe št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora je treba razlagati tako, da je uporaba snovi iz te določbe zakonsko predpisana samo takrat, kadar pravilo prava Unije ali pravilo nacionalnega prava, ki je z njim združljivo, neposredno predpisuje dodajanje te snovi v živilo, da bi bilo to mogoče na splošno dati v promet. Uporaba take snovi ni zakonsko predpisana v smislu navedene določbe takrat, kadar se živilo trži kot prehransko dopolnilo, s prehransko ali zdravstveno trditvijo ali kot živilo za poseben prehranski namen, čeprav to pomeni, da mora zaradi upoštevanja določb o snoveh kot sestavnih delih živil iz

   – Direktive 2002/46 o približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1137/2008,

   – Uredbe št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih in Uredbe št. 432/2012 o seznamu dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih, razen trditev, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok ter

   – Direktive 2009/39 o živilih za posebne prehranske namene in Uredbe št. 953/2009 o snoveh, ki so za posebne prehranske namene lahko dodane živilom za posebne prehranske namene

   to živilo vsebovati določeno količino zadevne snovi.

   Gospodarski subjekti morajo namreč določiti sestavo svojih proizvodov in se odločiti, pod katero oznako jih želijo dati v promet. Če želijo dati te proizvode v promet kot prehranska dopolnila v smislu Direktive 2002/46, s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami v smislu uredb št. 1924/2006 in št. 432/2012 ali kot živila za poseben prehranski namen v smislu Direktive 2009/39 in Uredbe št. 953/2009, morajo izpolniti obveznosti, ki jih na tem področju določa veljavna ureditev Unije, kar lahko pripelje do prepovedi dajanja v promet kot proizvode ekološkega kmetovanja. Pravo Unije gospodarskemu subjektu ne zagotavlja, da bo lahko dal v promet svoje proizvode z vsemi oznakami, za katere meni, da mu bodo pomagale pri njihovi prodaji.

   (Glej točki 46, 51 in izrek.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 50.)