Zadeva T-236/12

Airbus SAS

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti — Prijava besedne znamke Skupnosti NEO — Absolutni razlogi za zavrnitev — Neobstoj razlikovalnega učinka — Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 — Opisnost — Člen 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009 — Obseg preučitve, ki jo mora opraviti odbor za pritožbe — Člena 59 in 64(1) Uredbe št. 207/2009 — Obveznost obrazložitve — Člen 75 Uredbe št. 207/2009 — Ugotavljanje dejanskega stanja po uradni dolžnosti — Člen 76 Uredbe št. 207/2009“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 3. julija 2013

1. Znamka Skupnosti – Pritožbeni postopek – Pritožba pred odborom za pritožbe – Pristojnost odborov za pritožbe – Nova popolna preučitev utemeljenosti – Zahteva – Dopustnost pritožbe

   (Uredba Sveta št. 207/2009, člena 59, prvi stavek, in 64(1))

2. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke, ki jih sestavljajo izključno znaki ali podatki, ki označujejo lastnosti blaga – Pojem

   (Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(c))

3. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke, ki jih sestavljajo izključno znaki ali podatki, ki označujejo lastnosti blaga – Cilj – Zahteva po razpoložljivosti – Obseg preučitve

   (Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(c))

4. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke, ki jih sestavljajo izključno znaki ali podatki, ki označujejo lastnosti blaga

   (Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(b) in (c))

5. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Prekrivanje področij uporabe razlogov, navedenih v točkah (b) in (c) člena 7(1) Uredbe št. 207/2009

   (Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(b) in (c))

6. Znamka Skupnosti – Odločbe Urada – Načelo enakega obravnavanja – Načelo dobrega upravljanja – Prejšnja praksa odločanja Urada – Načelo zakonitosti – Nujnost natančnega in popolnega preizkusa v vsakem konkretnem primeru

7. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Prejšnja registracija znamke v nekaterih državah članicah – Vpliv

8. Znamka Skupnosti – Preoblikovanje v prijavo nacionalne znamke – Vloga za začetek nacionalnega postopka – Obveznost opraviti podrobno analizo razlikovalnega učinka znaka v vseh državah članicah – Neobstoj

   (Uredba Sveta št. 207/2009, člena 75 in 112(2)(b))

9. Znamka Skupnosti – Postopkovne določbe – Ugotavljanje dejanskega stanja po uradni dolžnosti – Registracija nove znamke – Absolutni razlogi za zavrnitev – Dokazno breme

   (Uredba Sveta št. 207/2009, člena 7(1) in 76(1))

1.  Odbor za pritožbe v skladu s členom 64(1) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti po preizkusu utemeljenosti pritožbe odloči o pritožbi in lahko tako izvaja pristojnosti organa, ki je sprejel izpodbijano odločbo. Iz te določbe izhaja, da lahko odbor za pritožbe v okviru pritožbe zoper odločbo o zavrnitvi registracije s strani preizkuševalca opravi novo popolno preučitev utemeljenosti zahteve za registracijo tako z vidika prava kot z vidika dejstev. Ta pristojnost pa je pogojena z dopustnostjo pritožbe pred odborom za pritožbe.

   V zvezi s tem pa člen 59, prvi stavek, Uredbe št. 207/2009 določa, da ima „pravico do pritožbe […] vsaka stranka v postopku, ki jo odločba prizadene“. Iz te določbe je razvidno, da stranke postopka pred Uradom za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) pred odborom za pritožbe lahko vložijo pritožbo zoper odločbo, sprejeto na nižji stopnji, le, če je bilo s to odločbo zavrnjenih več trditev ali predlogov. Nasprotno, če je bilo z odločbo nižje stopnje ugodeno trditvam stranke, ta ni upravičena do pritožbe pred odborom za pritožbe.

   Iz člena 59, prvi stavek, Uredbe št. 207/2009, je razvidno, da če preizkuševalec zavrne zahtevo za registracijo znamke Skupnosti le za proizvode, na katere se zahteva nanaša, pri čemer odobri registracijo za storitve, na katere se ta zahteva nanaša, se lahko pritožba prijavitelja znamke pred odborom za pritožbe veljavno nanaša le na zavrnitev odobritve registracije s strani preizkuševalca za proizvode, na katere se nanaša zahteva. Nasprotno, odobritev preizkuševalca take zahteve za registracijo glede storitev ne more biti veljavno predmet pritožbe navedenega prijavitelja pred odborom za pritožbe.

   (Glej točke od 21 do 24.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 32.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 33.)

4.  Besedni znak NEO, katerega registracija se zahteva za proizvode iz razredov 7 in 12 v smislu Nicejskega aranžmaja, je opisen za proizvode, na katere se nanaša prijava znamke Skupnosti v smislu člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti, z vidika upoštevne javnosti, ki pozna sodobno grščino.

   Glede uporabe znaka NEO v sodobni grščini za proizvode, na katere se nanaša zahteva za registracijo, je treba ugotoviti, da bo upoštevni potrošnik iz samega izraza, ne da bi mu bilo treba uporabiti zapletene miselne operacije, sklepal, da se ta nanaša na nekaj novega, modernega ali skladnega z zadnjimi tehnološkimi dosežki in da je v tem jeziku namen tega znaka enostavno poveličevanje in poudarjanje pozitivnih lastnosti proizvodov, na katere se nanaša zahteva za registracijo.

   V zvezi s tem ni pomembno, da upoštevna javnost izkazuje višjo stopnjo pozornosti. Prav tako v zvezi s tem ni pomembno, da je znak, katerega registracija se je zahtevala, napisan z velikimi tiskanimi črkami in da ga je treba uporabiti kot slogan. Besedna znamka je namreč znamka, ki je sestavljena izključno iz črk, besed ali besednih zvez, napisanih v tiskanih črkah v običajni pisavi, brez posebnega grafičnega elementa. Varstvo, ki se zagotovi z registracijo besedne znamke, se nanaša na besedo, navedeno v prijavi za registracijo, in ne na grafične ali stilistične vidike, ki bi jih ta znamka lahko privzela.

   Zgolj ugotovitev opisnosti znaka NEO zadošča za ugotovitev, da ta v sodobni grščini in z vidika upoštevne javnosti nima niti razlikovalnega učinka v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009 glede proizvodov, na katere se nanaša zahteva za registracijo.

   (Glej točke od 37 do 40 in 44.)

5.  Obstaja določeno prekrivanje področij uporabe člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009 in člena 7(1)(b) navedene uredbe, ker so opisni znaki, na katere se nanaša člen 7(1)(c) te uredbe, brez slehernega razlikovalnega učinka tudi v smislu člena 7(1)(b) iste uredbe. Zadnja od teh določb se razlikuje od prve, ker prva vključuje vse okoliščine, v katerih znak ni tak, da bi se lahko razlikovalo proizvode ali storitve enega podjetja od proizvodov ali storitev drugih podjetij.

   (Glej točko 42.)

6.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 50.)

7.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 53.)

8.  Člen 112(2)(b) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) nalaga samo, naj spoštuje vsebino odločbe Urada, v skladu s katero v državi članici za prijavo ali znamko Skupnosti veljajo razlogi za zavrnitev registracije ali razlogi za razveljavitev ali ničnost.

   Nasprotno, ta določba ne more odstopati od člena 7(2) Uredbe št. 207/2009, ki določa, da se absolutni razlogi za zavrnitev iz prvega odstavka navedene določbe uporabljajo ne glede na to, da ti razlogi za zavrnitev obstajajo le v delu Unije. Razlaga člena 112(2)(b) Uredbe št. 207/2009, da mora odbor za pritožbe, ko odloča o pritožbi zoper zavrnitev zahteve za registracijo s strani preizkuševalca zaradi opisnosti in neobstojem razlikovalnega učinka prijavljene znamke v smislu člena 7(1)(b) in (c) Uredbe št. 207/2009, opraviti podrobno analizo opisnosti znaka v vseh državah članicah, tudi če je očitno, da je v zaznavanju upoštevne javnosti in za proizvode in storitve, na katere se nanaša zahteva za registracijo, opisen v jeziku države članice, pa naj bi izkrivljala vsebino pravila iz člena 7(2) Uredbe št. 207/2009.

   Iz tega sledi, da na podlagi ničesar ni mogoče predpostaviti, da člen 112(2)(b) Uredbe št. 207/2009 v povezavi s členom 75 navedene uredbe odboru za pritožbe, ki odloča o pritožbi zoper zavrnitev zahteve za registracijo s strani preizkuševalca zaradi opisnosti in neobstoja razlikovalnega učinka prijavljene znamke v delu Unije v smislu člena 7(l)(b) in (c) ter (2) Uredbe št. 207/2009, nalaga tudi, naj opravi podrobno analizo razlikovalnega učinka znaka za storitve ali proizvode, na katere se nanaša zahteva v vseh državah članicah.

   (Glej točke od 56 do 58.)

9.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 62.)

Zadeva T-236/12

Airbus SAS

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti — Prijava besedne znamke Skupnosti NEO — Absolutni razlogi za zavrnitev — Neobstoj razlikovalnega učinka — Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 — Opisnost — Člen 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009 — Obseg preučitve, ki jo mora opraviti odbor za pritožbe — Člena 59 in 64(1) Uredbe št. 207/2009 — Obveznost obrazložitve — Člen 75 Uredbe št. 207/2009 — Ugotavljanje dejanskega stanja po uradni dolžnosti — Člen 76 Uredbe št. 207/2009“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 3. julija 2013

1. Znamka Skupnosti – Pritožbeni postopek – Pritožba pred odborom za pritožbe – Pristojnost odborov za pritožbe – Nova popolna preučitev utemeljenosti – Zahteva – Dopustnost pritožbe

   (Uredba Sveta št. 207/2009, člena 59, prvi stavek, in 64(1))

2. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke, ki jih sestavljajo izključno znaki ali podatki, ki označujejo lastnosti blaga – Pojem

   (Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(c))

3. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke, ki jih sestavljajo izključno znaki ali podatki, ki označujejo lastnosti blaga – Cilj – Zahteva po razpoložljivosti – Obseg preučitve

   (Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(c))

4. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke, ki jih sestavljajo izključno znaki ali podatki, ki označujejo lastnosti blaga

   (Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(b) in (c))

5. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Prekrivanje področij uporabe razlogov, navedenih v točkah (b) in (c) člena 7(1) Uredbe št. 207/2009

   (Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(b) in (c))

6. Znamka Skupnosti – Odločbe Urada – Načelo enakega obravnavanja – Načelo dobrega upravljanja – Prejšnja praksa odločanja Urada – Načelo zakonitosti – Nujnost natančnega in popolnega preizkusa v vsakem konkretnem primeru

7. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Prejšnja registracija znamke v nekaterih državah članicah – Vpliv

8. Znamka Skupnosti – Preoblikovanje v prijavo nacionalne znamke – Vloga za začetek nacionalnega postopka – Obveznost opraviti podrobno analizo razlikovalnega učinka znaka v vseh državah članicah – Neobstoj

   (Uredba Sveta št. 207/2009, člena 75 in 112(2)(b))

9. Znamka Skupnosti – Postopkovne določbe – Ugotavljanje dejanskega stanja po uradni dolžnosti – Registracija nove znamke – Absolutni razlogi za zavrnitev – Dokazno breme

   (Uredba Sveta št. 207/2009, člena 7(1) in 76(1))

1.  Odbor za pritožbe v skladu s členom 64(1) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti po preizkusu utemeljenosti pritožbe odloči o pritožbi in lahko tako izvaja pristojnosti organa, ki je sprejel izpodbijano odločbo. Iz te določbe izhaja, da lahko odbor za pritožbe v okviru pritožbe zoper odločbo o zavrnitvi registracije s strani preizkuševalca opravi novo popolno preučitev utemeljenosti zahteve za registracijo tako z vidika prava kot z vidika dejstev. Ta pristojnost pa je pogojena z dopustnostjo pritožbe pred odborom za pritožbe.

   V zvezi s tem pa člen 59, prvi stavek, Uredbe št. 207/2009 določa, da ima „pravico do pritožbe […] vsaka stranka v postopku, ki jo odločba prizadene“. Iz te določbe je razvidno, da stranke postopka pred Uradom za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) pred odborom za pritožbe lahko vložijo pritožbo zoper odločbo, sprejeto na nižji stopnji, le, če je bilo s to odločbo zavrnjenih več trditev ali predlogov. Nasprotno, če je bilo z odločbo nižje stopnje ugodeno trditvam stranke, ta ni upravičena do pritožbe pred odborom za pritožbe.

   Iz člena 59, prvi stavek, Uredbe št. 207/2009, je razvidno, da če preizkuševalec zavrne zahtevo za registracijo znamke Skupnosti le za proizvode, na katere se zahteva nanaša, pri čemer odobri registracijo za storitve, na katere se ta zahteva nanaša, se lahko pritožba prijavitelja znamke pred odborom za pritožbe veljavno nanaša le na zavrnitev odobritve registracije s strani preizkuševalca za proizvode, na katere se nanaša zahteva. Nasprotno, odobritev preizkuševalca take zahteve za registracijo glede storitev ne more biti veljavno predmet pritožbe navedenega prijavitelja pred odborom za pritožbe.

   (Glej točke od 21 do 24.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 32.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 33.)

4.  Besedni znak NEO, katerega registracija se zahteva za proizvode iz razredov 7 in 12 v smislu Nicejskega aranžmaja, je opisen za proizvode, na katere se nanaša prijava znamke Skupnosti v smislu člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti, z vidika upoštevne javnosti, ki pozna sodobno grščino.

   Glede uporabe znaka NEO v sodobni grščini za proizvode, na katere se nanaša zahteva za registracijo, je treba ugotoviti, da bo upoštevni potrošnik iz samega izraza, ne da bi mu bilo treba uporabiti zapletene miselne operacije, sklepal, da se ta nanaša na nekaj novega, modernega ali skladnega z zadnjimi tehnološkimi dosežki in da je v tem jeziku namen tega znaka enostavno poveličevanje in poudarjanje pozitivnih lastnosti proizvodov, na katere se nanaša zahteva za registracijo.

   V zvezi s tem ni pomembno, da upoštevna javnost izkazuje višjo stopnjo pozornosti. Prav tako v zvezi s tem ni pomembno, da je znak, katerega registracija se je zahtevala, napisan z velikimi tiskanimi črkami in da ga je treba uporabiti kot slogan. Besedna znamka je namreč znamka, ki je sestavljena izključno iz črk, besed ali besednih zvez, napisanih v tiskanih črkah v običajni pisavi, brez posebnega grafičnega elementa. Varstvo, ki se zagotovi z registracijo besedne znamke, se nanaša na besedo, navedeno v prijavi za registracijo, in ne na grafične ali stilistične vidike, ki bi jih ta znamka lahko privzela.

   Zgolj ugotovitev opisnosti znaka NEO zadošča za ugotovitev, da ta v sodobni grščini in z vidika upoštevne javnosti nima niti razlikovalnega učinka v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009 glede proizvodov, na katere se nanaša zahteva za registracijo.

   (Glej točke od 37 do 40 in 44.)

5.  Obstaja določeno prekrivanje področij uporabe člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009 in člena 7(1)(b) navedene uredbe, ker so opisni znaki, na katere se nanaša člen 7(1)(c) te uredbe, brez slehernega razlikovalnega učinka tudi v smislu člena 7(1)(b) iste uredbe. Zadnja od teh določb se razlikuje od prve, ker prva vključuje vse okoliščine, v katerih znak ni tak, da bi se lahko razlikovalo proizvode ali storitve enega podjetja od proizvodov ali storitev drugih podjetij.

   (Glej točko 42.)

6.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 50.)

7.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 53.)

8.  Člen 112(2)(b) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) nalaga samo, naj spoštuje vsebino odločbe Urada, v skladu s katero v državi članici za prijavo ali znamko Skupnosti veljajo razlogi za zavrnitev registracije ali razlogi za razveljavitev ali ničnost.

   Nasprotno, ta določba ne more odstopati od člena 7(2) Uredbe št. 207/2009, ki določa, da se absolutni razlogi za zavrnitev iz prvega odstavka navedene določbe uporabljajo ne glede na to, da ti razlogi za zavrnitev obstajajo le v delu Unije. Razlaga člena 112(2)(b) Uredbe št. 207/2009, da mora odbor za pritožbe, ko odloča o pritožbi zoper zavrnitev zahteve za registracijo s strani preizkuševalca zaradi opisnosti in neobstojem razlikovalnega učinka prijavljene znamke v smislu člena 7(1)(b) in (c) Uredbe št. 207/2009, opraviti podrobno analizo opisnosti znaka v vseh državah članicah, tudi če je očitno, da je v zaznavanju upoštevne javnosti in za proizvode in storitve, na katere se nanaša zahteva za registracijo, opisen v jeziku države članice, pa naj bi izkrivljala vsebino pravila iz člena 7(2) Uredbe št. 207/2009.

   Iz tega sledi, da na podlagi ničesar ni mogoče predpostaviti, da člen 112(2)(b) Uredbe št. 207/2009 v povezavi s členom 75 navedene uredbe odboru za pritožbe, ki odloča o pritožbi zoper zavrnitev zahteve za registracijo s strani preizkuševalca zaradi opisnosti in neobstoja razlikovalnega učinka prijavljene znamke v delu Unije v smislu člena 7(l)(b) in (c) ter (2) Uredbe št. 207/2009, nalaga tudi, naj opravi podrobno analizo razlikovalnega učinka znaka za storitve ali proizvode, na katere se nanaša zahteva v vseh državah članicah.

   (Glej točke od 56 do 58.)

9.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 62.)