Zadeva T-165/12

European Dynamics Luxembourg SA

in

Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE

proti

Evropski komisiji

„Javna naročila storitev — Postopek javnega razpisa — Zagotovitev podpore za razvoj informacijske infrastrukture in storitev e-vlade v Albaniji — Zavrnitev ponudbe ponudnika — Preglednost — Obveznost obrazložitve“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 13. decembra 2013

1. Javna naročila v Evropski uniji – Postopek javnega razpisa – Obveznost spoštovanja načela enakega obravnavanja ponudnikov – Nujnost zagotovitve enakih možnosti in upoštevanja načela preglednosti – Obseg – Obveznost posredovanja poročila ocenjevalne komisije ponudniku med predhodnim postopkom – Neobstoj

   (Uredba Sveta št. 1605/2002, člen 89(1); Uredba Komisije št. 2342/2002, člen 147)

2. Sodni postopek – Navajanje novih razlogov med postopkom – Tožbeni razlog, ki je bil prvič uveljavljan v repliki – Nedopustnost

   (Poslovnik Splošnega sodišča, člena 44(1)(c) in 48(2))

3. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločitev o neizbiri ponudbe v postopku oddaje javnega naročila storitev – Obveznost naročnika, da navede dovolj natančne komentarje, s katerimi so jasno izraženi razlogi za zavrnitev – Kršitev – Kršitev obveznosti obrazložitve

   (člen 296 PDEU; Uredba Sveta št. 1605/2002, člen 100(2); Uredba Komisije št. 2342/2002, člen 149)

4. Ničnostna tožba – Tožba zoper sklep o neizbiri ponudbe v okviru postopka za oddajo javnega naročila storitev – Razglasitev ničnosti spornega sklepa zaradi neobstoja obrazložitve – Podredni razlog za razglasitev ničnosti, ki se nanaša na kršitev načela prepovedi spremembe razpisne dokumentacije med postopkom javnega razpisa – Dejanski obstoj kršitve, ki je odvisen od preizkusa tožbenih razlogov, ki jih je treba navesti zoper sklep, ki nadomešča sklep, ki je bil razglašen za ničnega – Dejstvo, da je tožbeni razlog naveden prezgodaj

1.  Komisija mora namreč v vseh fazah postopka s povabilom k oddaji ponudb poskrbeti, da se spoštuje enako obravnavanje in s tem enake možnosti vseh ponudnikov. Načelo enakega obravnavanja zajema obveznost preglednosti, da se tako omogoči preverjanje spoštovanja tega načela. To načelo preglednosti torej tudi zahteva, da so vse tehnične informacije, ki so pomembne za dobro razumevanje obvestila o razpisu ali razpisne dokumentacije, dane na razpolago, kakor hitro je mogoče, vsem podjetjem, ki so udeležena v postopku oddaje javnih naročil, da se tako, na eni strani, vsem razumnih obveščenim in običajno prizadevnim ponudnikom omogoči, da jih razumejo v pravilnem obsegu in jih razlagajo na enak način, in, na drugi strani, da se naročniku omogoči učinkovit preizkus, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo merilom, ki urejajo zadevno naročilo.

   V teh okoliščinah zavrnitev s strani določene institucije posredovanja poročila ocenjevalne komisije ponudniku med predhodnim postopkom ne pomeni kršitve načela preglednosti, ker ni povzročilo neenakosti možnosti tožečih strank in drugih ponudnikov pri postavljanju pogojev njihovih ponudb. Kakor namreč izhaja iz člena 147 Uredbe št. 2342/2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, namen ocenjevalnega poročila ni predstavitev vseh pogojev in načinov postopka oddaje javnega naročila, temveč predstavitev rezultata presoje, ki jo je opravila ocenjevalna komisija, pri čemer v ta namen zlasti vsebuje imena zavrnjenih ponudnikov in razloge za zavrnitev njihove ponudbe, ime predlaganega izvajalca in razloge za izbiro.

   (Glej točke od 45 do 51.)

2.  Glej besedilo sodbe.

   (Glej točko 55.)

3.  Iz člena 100(2) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, in člena 149 Uredbe št. 2342/2002 o določitvi podrobnih pravil za njeno izvajanje, izhaja, da naročnik izpolni svojo obveznost obrazložitve, če, najprej, nemudoma obvesti zavrnjene ponudnike o zavrnitvi njihove ponudbe in če, nato, ponudnike, ki so to izrecno zahtevali, v 15 dneh od prejema pisne zahteve obvesti o značilnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe ter imenu ponudnika, ki mu je bilo naročilo oddano.

   Toda, čeprav ta določba od naročnika ne zahteva nujno, da mora ocenjevalno poročilo dati na voljo neizbranemu ponudniku ali da opravi natančno primerjalno analizo sprejete ponudbe in ponudbe neizbranega ponudnika, pa morajo biti za izpolnitev zahtev te določbe komentarji naročnika dovolj natančni, da tožečima strankama omogočajo ugotoviti, katere so tiste dejanske in pravne okoliščine, na podlagi katerih je naročnik zavrnil njuno ponudbo in sprejel ponudbo drugega ponudnika. Te zahteve pa niso izpolnjene, če se komentarji nanašajo zgolj na ponudbo tožečih strank, in ne na ponudbo ponudnika, ki mu je bilo oddano naročilo ter če so komentarji nejasni, ker ne odražajo neenakosti ocen, danih za vsakega od izvedencev tožečih strank.

   Tako zahteve iz člena 100(2) navedene uredbe niso izpolnjene, če Komisija tožečima strankama sporoči ocene, dane v zvezi z merili in podmerili glede njune ponudbe v obliki tabele, v kateri niso navedene ocene, ki jih je prejela ponudba ponudnika, ki mu je bilo naročilo oddano za enaka merila in podmerila, in ki torej tožečima strankama ne omogoča neposredne primerjave ocen, ki jih je Komisija dala njuni ponudbi in ponudbi ponudnika, ki mu je bilo oddano naročilo. To še toliko bolj velja če same te ocene tožečima strankama ne bi omogočale izvedeti za razloge, zaradi katerih je njuna ponudba dobila te ocene. Enako velja za merila za oddajo, ki so določena v ocenjevalni tabeli, ki tožečima strankama prav tako ne omogočajo razumevanja utemeljitve podeljenih ocen, in za komentarje Komisije v zvezi s ponudbo tožečih stranke, ker ne izražajo jasno in nedvoumno njenega razlogovanja na način, ki bi tožečima strankama omogočal, da bi vedeli za razloge za zavrnitev njune ponudbe.

   (Glej točke 62, od 78 do 82, od 85 do 87, 89 in 90.)

4.  Glej besedilo sodbe.

   (Glej točko 97.)