Zadeva C‑563/12

BDV Hungary Trading Kft.

proti

Nemzeti Adó- és Vámhivatal Közép-magyarországi Regionális Adó Főigazgatósága

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Kúria)

„DDV — Direktiva 2006/112/ES — Člen 146 — Oprostitve pri izvozu — Člen 131 — Pogoji, ki jih določijo države članice — Nacionalna zakonodaja, ki določa, da mora blago, namenjeno za izvoz, zapustiti carinsko območje Evropske unije v roku 90 dni po dobavi“

Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 19. decembra 2013

Uskladitev davčne zakonodaje – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Oprostitve – Oprostitve pri izvozu – Dobava blaga, ki se odpošlje ali odpelje v namembni kraj zunaj Evropske unije – Nacionalna ureditev, ki oprostitev pogojuje s tem, da se blago odpelje v namembni kraj zunaj Unije v roku 90 dni po dobavi – Nedopustnost

(Direktiva Sveta 2006/112, člena 131 in 146(1))

Člena 146(1) in 131 Direktive Sveta 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni ureditvi, v skladu s katero mora v okviru dobave za izvoz blago, namenjeno za izvoz v namembni kraj zunaj Evropske unije, zapustiti ozemlje Unije v roku treh mesecev ali 90 dni po datumu dobave, pri čemer davčni zavezanec zgolj zaradi prekoračitve tega roka dokončno izgubi pravico do oprostitve te dobave.

V zvezi s tem iz pojma „odpošlje“ iz navedenega člena 146(1)(b) izhaja, da je izvoz blaga opravljen in se oprostitev dobave za izvoz uporabi, če je bila pravica do razpolaganja s tem blagom kot lastnik prenesena na kupca, če je dobavitelj dokazal, da je bilo to blago odposlano ali odpeljano v namembni kraj zunaj Unije in če je blago po tem pošiljanju ali prevozu fizično zapustilo ozemlje Unije. Ta člen ne določa pogoja, da mora blago, namenjeno za izvoz, v natančno določenem roku zapustiti ozemlje Unije, da se uporabi oprostitev pri izvozu.

Vendar se oprostitve iz poglavij od 2 do 9 naslova IX navedene direktive, ki vključujejo člen 146, uporabijo pod pogoji, ki jih določijo države članice za zagotavljanje pravilne in enostavne uporabe teh oprostitev in preprečevanje vsakršnih možnih davčnih utaj, izogibanja in zlorab. Poleg tega morajo države članice spoštovati splošna pravna načela, ki so del pravnega reda Unije, med katerimi so med drugim načelo pravne varnosti, načelo sorazmernosti in načelo varstva legitimnih pričakovanj.

Države članice tako načeloma lahko določijo razumen rok za izvoz z namenom nadzorovati, ali je blago, dobavljeno za izvoz, dejansko zapustilo ozemlje Unije. To, da se prodajalcu blaga, namenjenega za izvoz, določi natančen rok, po izteku katerega mora biti blago zunaj carinskega območja Unije, je dejansko primeren ukrep za uresničitev tega namena. Vendar tak rok ne sme presegati tega, kar je nujno za ta namen.

(Glej točke od 24 do 29, od 34 do 36 in 42 ter izrek.)

Zadeva C‑563/12

BDV Hungary Trading Kft.

proti

Nemzeti Adó- és Vámhivatal Közép-magyarországi Regionális Adó Főigazgatósága

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Kúria)

„DDV — Direktiva 2006/112/ES — Člen 146 — Oprostitve pri izvozu — Člen 131 — Pogoji, ki jih določijo države članice — Nacionalna zakonodaja, ki določa, da mora blago, namenjeno za izvoz, zapustiti carinsko območje Evropske unije v roku 90 dni po dobavi“

Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 19. decembra 2013

Uskladitev davčne zakonodaje — Skupni sistem davka na dodano vrednost — Oprostitve — Oprostitve pri izvozu — Dobava blaga, ki se odpošlje ali odpelje v namembni kraj zunaj Evropske unije — Nacionalna ureditev, ki oprostitev pogojuje s tem, da se blago odpelje v namembni kraj zunaj Unije v roku 90 dni po dobavi — Nedopustnost

(Direktiva Sveta 2006/112, člena 131 in 146(1))

Člena 146(1) in 131 Direktive Sveta 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni ureditvi, v skladu s katero mora v okviru dobave za izvoz blago, namenjeno za izvoz v namembni kraj zunaj Evropske unije, zapustiti ozemlje Unije v roku treh mesecev ali 90 dni po datumu dobave, pri čemer davčni zavezanec zgolj zaradi prekoračitve tega roka dokončno izgubi pravico do oprostitve te dobave.

V zvezi s tem iz pojma „odpošlje“ iz navedenega člena 146(1)(b) izhaja, da je izvoz blaga opravljen in se oprostitev dobave za izvoz uporabi, če je bila pravica do razpolaganja s tem blagom kot lastnik prenesena na kupca, če je dobavitelj dokazal, da je bilo to blago odposlano ali odpeljano v namembni kraj zunaj Unije in če je blago po tem pošiljanju ali prevozu fizično zapustilo ozemlje Unije. Ta člen ne določa pogoja, da mora blago, namenjeno za izvoz, v natančno določenem roku zapustiti ozemlje Unije, da se uporabi oprostitev pri izvozu.

Vendar se oprostitve iz poglavij od 2 do 9 naslova IX navedene direktive, ki vključujejo člen 146, uporabijo pod pogoji, ki jih določijo države članice za zagotavljanje pravilne in enostavne uporabe teh oprostitev in preprečevanje vsakršnih možnih davčnih utaj, izogibanja in zlorab. Poleg tega morajo države članice spoštovati splošna pravna načela, ki so del pravnega reda Unije, med katerimi so med drugim načelo pravne varnosti, načelo sorazmernosti in načelo varstva legitimnih pričakovanj.

Države članice tako načeloma lahko določijo razumen rok za izvoz z namenom nadzorovati, ali je blago, dobavljeno za izvoz, dejansko zapustilo ozemlje Unije. To, da se prodajalcu blaga, namenjenega za izvoz, določi natančen rok, po izteku katerega mora biti blago zunaj carinskega območja Unije, je dejansko primeren ukrep za uresničitev tega namena. Vendar tak rok ne sme presegati tega, kar je nujno za ta namen.

(Glej točke od 24 do 29, od 34 do 36 in 42 ter izrek.)