Zadeva C‑493/12

Eli Lilly and Company Ltd

proti

Human Genome Sciences Inc

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo la High Court of Justice (England & Wales), Chancery Division (Patents Court))

„Zdravila za uporabo v humani medicini — Dodatni varstveni certifikat — Uredba (ES) št. 469/2009 — Člen 3 — Pogoji za pridobitev tega certifikata — Pojem ‚izdelek, varovan z veljavnim osnovnim patentom‘ — Merila — Besedilo zahtevkov osnovnega patenta — Natančnost in specifičnost — Funkcijska opredelitev učinkovine — Strukturna opredelitev učinkovine — Evropska patentna konvencija“

Povzetek – Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 12. decembra 2013

1. Približevanje zakonodaj – Enotne zakonodaje – Industrijska in poslovna lastnina – Patentno pravo – Dodatni varstveni certifikat za zdravila – Pogoji za podelitev – Učinkovina, varovana z veljavnim osnovnim patentom – Pojem – Merila presoje – Besedilo zahtevkov osnovnega patenta – Nujnost strukturne opredelitve navedene učinkovine – Neobstoj – Funkcijska opredelitev navedene učinkovine – Dopustnost – Pogoji – Natančnost in specifičnost – Presoja nacionalnega sodišča

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 469/2009, člen 3(a))

2. Približevanje zakonodaj – Enotne zakonodaje – Industrijska in poslovna lastnina – Patentno pravo – Dodatni varstveni certifikat za zdravila – Cilj

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 469/2009)

1.  Člen 3(a) Uredbe št. 469/2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila je treba razlagati tako, da za to, da se šteje, da je učinkovina „varovana z veljavnim osnovnim patentom“ v smislu te določbe, ni potrebno, da bi bila učinkovina v zahtevkih tega patenta navedena s strukturno formulo. Kadar je ta učinkovina v zahtevkih patenta, ki ga je podelil Evropski patentni urad, zajeta s funkcijskim opisom, ta člen 3(a) načeloma ne nasprotuje podelitvi dodatnega varstvenega certifikata za to učinkovino, vendar pod pogojem, da je na podlagi takih zahtevkov, kot se razlagajo zlasti ob upoštevanju opisa izuma, kot to določata člen 69 Konvencije o podeljevanju evropskih patentov in protokol o njegovi razlagi, mogoče sklepati, da se ti zahtevki implicitno, vendar nujno nanašajo na zadevno učinkovino, in sicer specifično, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.

   V zvezi z zahtevami iz Konvencije o podeljevanju evropskih patentov pa Sodišče nikakor ni pristojno za razlago določb te konvencije, saj v nasprotju z državami članicami Unija k njej ni pristopila. Zato Sodišče predložitvenemu sodišču ne more podati drugih smernic glede načina, na kateri mora ugotavljati obseg zahtevkov patenta, ki ga je podelil Evropski patentni urad.

   (Glej točki 40 in 44 ter izrek.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 41 do 43.)

Zadeva C‑493/12

Eli Lilly and Company Ltd

proti

Human Genome Sciences Inc

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo la High Court of Justice (England & Wales), Chancery Division (Patents Court))

„Zdravila za uporabo v humani medicini — Dodatni varstveni certifikat — Uredba (ES) št. 469/2009 — Člen 3 — Pogoji za pridobitev tega certifikata — Pojem ‚izdelek, varovan z veljavnim osnovnim patentom‘ — Merila — Besedilo zahtevkov osnovnega patenta — Natančnost in specifičnost — Funkcijska opredelitev učinkovine — Strukturna opredelitev učinkovine — Evropska patentna konvencija“

Povzetek – Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 12. decembra 2013

1. Približevanje zakonodaj — Enotne zakonodaje — Industrijska in poslovna lastnina — Patentno pravo — Dodatni varstveni certifikat za zdravila — Pogoji za podelitev — Učinkovina, varovana z veljavnim osnovnim patentom — Pojem — Merila presoje — Besedilo zahtevkov osnovnega patenta — Nujnost strukturne opredelitve navedene učinkovine — Neobstoj — Funkcijska opredelitev navedene učinkovine — Dopustnost — Pogoji — Natančnost in specifičnost — Presoja nacionalnega sodišča

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 469/2009, člen 3(a))

2. Približevanje zakonodaj — Enotne zakonodaje — Industrijska in poslovna lastnina — Patentno pravo — Dodatni varstveni certifikat za zdravila — Cilj

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 469/2009)

1.  Člen 3(a) Uredbe št. 469/2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila je treba razlagati tako, da za to, da se šteje, da je učinkovina „varovana z veljavnim osnovnim patentom“ v smislu te določbe, ni potrebno, da bi bila učinkovina v zahtevkih tega patenta navedena s strukturno formulo. Kadar je ta učinkovina v zahtevkih patenta, ki ga je podelil Evropski patentni urad, zajeta s funkcijskim opisom, ta člen 3(a) načeloma ne nasprotuje podelitvi dodatnega varstvenega certifikata za to učinkovino, vendar pod pogojem, da je na podlagi takih zahtevkov, kot se razlagajo zlasti ob upoštevanju opisa izuma, kot to določata člen 69 Konvencije o podeljevanju evropskih patentov in protokol o njegovi razlagi, mogoče sklepati, da se ti zahtevki implicitno, vendar nujno nanašajo na zadevno učinkovino, in sicer specifično, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.

   V zvezi z zahtevami iz Konvencije o podeljevanju evropskih patentov pa Sodišče nikakor ni pristojno za razlago določb te konvencije, saj v nasprotju z državami članicami Unija k njej ni pristopila. Zato Sodišče predložitvenemu sodišču ne more podati drugih smernic glede načina, na kateri mora ugotavljati obseg zahtevkov patenta, ki ga je podelil Evropski patentni urad.

   (Glej točki 40 in 44 ter izrek.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 41 do 43.)