This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62011TJ0233
Sodba Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 9. decembra 2015.
Helenska republika in Ellinikos Chrysos AE Metalleion kai Viomichanias Chrysou proti Evropski komisiji.
Državne pomoči – Rudarski sektor – Subvencija, ki so jo grški organi dodelili rudarskemu podjetju Ellinikos Chrysos – Pogodba o prenosu rudarskega objekta po ceni, nižji od tržne, in oprostitev davka na obratovanje navedenega objekta – Sklep o ugotovitvi nezakonitosti ukrepov pomoči, s katerim je bilo naloženo vračilo ustreznih zneskov – Pojem prednosti – Merilo zasebnega vlagatelja.
Zadeva T-233/11.
Sodba Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 9. decembra 2015.
Helenska republika in Ellinikos Chrysos AE Metalleion kai Viomichanias Chrysou proti Evropski komisiji.
Državne pomoči – Rudarski sektor – Subvencija, ki so jo grški organi dodelili rudarskemu podjetju Ellinikos Chrysos – Pogodba o prenosu rudarskega objekta po ceni, nižji od tržne, in oprostitev davka na obratovanje navedenega objekta – Sklep o ugotovitvi nezakonitosti ukrepov pomoči, s katerim je bilo naloženo vračilo ustreznih zneskov – Pojem prednosti – Merilo zasebnega vlagatelja.
Zadeva T-233/11.
Court reports – general
Zadevi T‑233/11 in T‑262/11
Helenska republika
in
Ellinikos Chrysos AE Metalleion kai Viomichanias Chrysou
proti
Evropski komisiji
„Državne pomoči — Rudarski sektor — Subvencija, ki so jo grški organi dodelili rudarskemu podjetju Ellinikos Chrysos — Pogodba o prenosu rudarskega objekta po ceni, nižji od tržne, in oprostitev davka na obratovanje navedenega objekta — Sklep o ugotovitvi nezakonitosti ukrepov pomoči, s katerim je bilo naloženo vračilo ustreznih zneskov — Pojem prednosti — Merilo zasebnega vlagatelja“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 9. decembra 2015
Sodni postopek — Vloga, s katero se postopek začne — Zahteve obličnosti — Označitev predmeta spora — Kratek povzetek navajanih razlogov — Pisne vloge, priložene tožbi — Dopustnost — Pogoji
(Statut Sodišča, člen 21; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1)(c))
Pomoči, ki jih dodelijo države — Pojem — Pravna narava — Razlaga na podlagi objektivnih dejavnikov — Sodni nadzor — Obseg
(člen 107(1) PDEU)
Pomoči, ki jih dodelijo države — Pojem — Prodaja blaga s strani javnega subjekta osebi zasebnega prava po preferenčnih pogojih — Merilo presoje — Tržna cena — Metoda določanja
(člen 107(1) PDEU)
Pomoči, ki jih dodelijo države — Pregled Komisije — Zapletena gospodarska presoja — Skrbna in nepristranska preučitev pritožb — Sodni nadzor — Meje
(člen 107(1) PDEU)
Pomoči, ki jih dodelijo države — Pregled Komisije — Diskrecijska pravica Komisije — Možnost sprejetja smernic — Samoomejitev diskrecijske pravice Komisije — Kršitev pravil iz smernic — Učinki
(člen 107(1) PDEU; Obvestilo Komisije 97/C 209/3)
Pomoči, ki jih dodelijo države — Pregled Komisije — Možnost Komisije, da pritegne zunanje strokovnjake — Obveznost Komisije, da upošteva rezultate strokovnega mnenja — Neobstoj
(člena 107(1) PDEU in 108(2) PDEU)
Pomoči, ki jih dodelijo države — Pojem — Uvedba merila zasebnega vlagatelja — Transakcija, ki je razumna za javne organi ali javno podjetje, ki so pomoč dodelili — Nujnost, da se preveri, ali je bila podjetju, ki je prejelo pomoč, dana gospodarska prednost, ki bi bila v običajnih tržnih razmerah nemogoča
(člen 107(1) PDEU)
Pomoči, ki jih dodelijo države — Prodaja zemljišča s strani javnega organa po preferenčnih pogojih — Presoja na podlagi merila zasebnega vlagatelja — Tržna cena — Metoda določanja — Lastna cena prodajalca — Neupoštevnost — Upoštevanje vrednosti zemljišč v času prodaje — Dopustnost — Pogoji
(člena 107(1) PDEU in 108(2) PDEU)
Pomoči, ki jih dodelijo države — Odločba Komisije — Preizkus zakonitosti glede na informacije, razpoložljive ob sprejetju sklepa — Nezmožnost za tožečo stranko, ki bila udeležena v formalnem postopku preiskave, da se v podporo svoje tožbe sklicuje na dejanske elemente, ki jih ni predstavila med tem postopkom
(člen 108(2) PDEU)
Pomoči, ki jih dodelijo države — Pojem — Dodelitev prednosti iz državnih sredstev, ki jo je mogoče pripisati državi — Prednosti, ki povzročijo zmanjšanje državnega proračuna ali nevarnost za takšno zmanjšanje — Pogodba o prenosu rudarskega objekta po ceni, nižji od tržne, in oprostitev davka na obratovanje navedenega objekta — Vključitev
(člena 107(1) PDEU in 108 PDEU)
Pomoči, ki jih dodelijo države — Pojem — Dodelitev prednosti iz državnih sredstev, ki jo je mogoče pripisati državi — Povezane pogodbe v zvezi s pridobitvijo rudarskega podjetja, sklenjene med zasebnikom in državo ter prenos med navedeno državo in drugim zasebnikom — Vključitev
(člena 107(1) PDEU in 108 PDEU)
Pomoči, ki jih dodelijo države — Nespoštovanje obveznosti vračila nezakonitih pomoči — Absolutna nemožnost izpolnitve — Merila presoje — Nujnost sprejetja posebne zakonodaje za povračilo nezakonito podeljenih pomoči — Neupravičenost
(člen 4(3) PEU; člen 108(2) PDEU)
Pomoči, ki jih dodelijo države — Vpliv na trgovino med državami članicami — Škodovanje konkurenci — Merila presoje — Konkurenčna narava ukrepa pomoči — Možnost kompenzacije tveganja za izkrivljanje konkurence — Neobstoj
(člen 107(1) PDEU)
Pomoči, ki jih dodelijo države — Pojem — Priznanje davčne oprostitve nekaterim podjetjem s strani javnih organov — Vključitev — Neobstoj prenosa državnih sredstev — Nevplivanje
(člen 107(1) PDEU)
Pomoči, ki jih dodelijo države — Vračilo nezakonite pomoči — Kršitev načela sorazmernosti — Neobstoj — Diskrecijska pravica Komisije
(člen 108(2) PDEU)
Pomoči, ki jih dodelijo države — Vračilo nezakonite pomoči — Pomoč dodeljena v nasprotju s postopkovnimi pravili člena 108 PDEU — Morebitno legitimno pričakovanje prejemnikov — Varstvo — Pogoji in meje
(člen 108 PDEU; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 14)
Pomoči, ki jih dodelijo države — Sklep Komisije o ugotovitvi nezdružljivosti pomoči z notranjim trgom in o naložitvi njenega vračila — Sklicevanje države na načelo lojalnega sodelovanja Komisije in države članice — Možnost, da se izogne obveznosti izterjave — Neobstoj
(člen 4(3) PEU; člen 108(2) PDEU; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 14)
Akti institucij — Obrazložitev — Obveznost — Obseg — Odločba Komisije na področju državnih pomoči — Bistvena procesna zahteva, ki se razlikuje od utemeljenosti sklepa — Pogodba o prodaji rudnika — Nujnost, da Komisija natančno preuči kovine, ki so ob sporni prodaji dejansko proizvedene ali izvožene — Neobstoj
(člen 296 PDEU; člen 108(2) PDEU)
Pomoči, ki jih dodelijo države — Upravni postopek — Obveznosti Komisije — Skrbna in nepristranska preučitev — Možnost prejemnika pomoči, da se sklicuje na pravice, ki so tako obširne kot pravica do obrambe, in da pridobi podatek v zvezi z identiteto pritožnika — Neobstoj
(člen 108(2) PDEU)
Ničnostna tožba — Razlogi — Zloraba pooblastil — Pojem
(člen 263 PDEU)
Glej besedilo sodbe.
(Glej točke od 52 do 57.)
Glej besedilo sodbe.
(Glej točko 77.)
Glej besedilo sodbe.
(Glej točki 78 in 79.)
Glej besedilo sodbe.
(Glej točke od 79 do 84.)
Glej besedilo sodbe.
(Glej točko 88.)
Komisija, kadar preuči strokovna poročila, izdelana po prodaji, da bi ugotovila, ali pridobitelj prodajne cene premoženja ne bi mogel doseči v običajnih tržnih razmerah, dejansko plačano prodajno ceno primerjati s ceno, ki izhaja iz teh poročil, in ugotoviti, ali toliko odstopa od njih, da bi bilo treba sklepati o obstoju ugodnosti. Ta metoda dopušča, da se upošteva negotovost take, po naravi retrospektivne ugotovitve o takih tržnih cenah.
Dalje, čeprav lahko Komisija, ne da bi bila sicer k temu zavezana, pridobi pomoč zunanjih strokovnjakov, s tem ni oproščena dolžnosti, da oceni njihovo delo. Osrednja in izključna odgovornost za zagotovitev spoštovanja člena 107 PDEU in izvajanja člena 108 PDEU, ki ju nadzoruje sodišče Unije, namreč zavezuje Komisijo, in ne navedenih strokovnjakov. Komisiji torej ni treba slepo upoštevati rezultatov, navedenih v okviru poročila strokovnjakov, ampak mora ugotovitve teh strokovnjakov preveriti in presoditi.
(Glej točke 90, 91 in 105.)
Na področju državnih pomoči to, da javni organi ali javno podjetje, ki so pomoč dodelili, menijo, da je opravljena transakcija razumna, namreč ne pomeni, da ni treba preveriti, ali daje zadevni ukrep podjetju, ki je prejelo pomoč, gospodarsko prednost, ki je ne bi prejelo v običajnih tržnih razmerah, in ne zadošča za ugotovitev, da zadevni ukrep ustreza merilu zasebnega vlagatelja.
(Glej točko 118.)
Glej besedilo sodbe.
(Glej točki 130 in 131.)
Glej besedilo sodbe.
(Glej točko 137.)
Glej besedilo sodbe.
(Glej točke od 146 do 156.)
Glej besedilo sodbe.
(Glej točke 154, 155 in 158.)
Glej besedilo sodbe.
(Glej točko 160.)
Glej besedilo sodbe.
(Glej točke od 166 do 170.)
Glej besedilo sodbe.
(Glej točko 176.)
Glej besedilo sodbe.
(Glej točke od 190 do 193.)
Na področju nadzora državnih pomoči velja, da če se Komisija izrecno ne izrazi o ukrepu, ki ji je bil priglašen, molk te institucije na podlagi načela varstva upravičenih pričakovanj podjetja, ki je prejelo državno pomoč, ne more preprečiti vračila te pomoči. Vsekakor ni mogoče izključiti možnosti, da se prejemnik nezakonite pomoči sklicuje na izjemne okoliščine, zaradi katerih je lahko upravičeno pričakoval, da je ta pomoč zakonita, in tako nasprotuje njenemu vračilu.
Država članica, katere organi so pomoč dodelili v nasprotju s postopkovnimi pravili iz člena 108 PDEU, pa se ne more sklicevati na varstvo upravičenih pričakovanj prejemnikov pomoči, da bi se izognila obveznosti sprejeti vse potrebne ukrepe za izvršitev sklepa, s katerim ji Komisija nalaga vračilo te pomoči.
(Glej točke od 196 do 198.)
Država članica se ne more sklicevati na načelo lojalnega sodelovanja, da bi se izognila obveznosti sprejetja ukrepov, ki so potrebni za izvršitev sklepa Komisije, s katerim ji je naloženo, da mora izterjati pomoč. Odprava nezakonite pomoči z njeno povrnitvijo je namreč logična posledica ugotovitve njene nezakonitosti, saj je namen povračila nezakonito dodeljene pomoči, da se omogoči vzpostavitev prejšnjega stanja. Država članica mora v okviru obveznosti lojalnega sodelovanja, ki medsebojno povezuje Komisijo in države članice pri izvajanju pravil Pogodbe na področju državnih pomoči, celo izračunati natančen znesek pomoči, ki jo je treba vrniti.
(Glej točko 190 in točke od 201 do 203.)
Glej besedilo sodbe.
(Glej točki 213 in 214 ter točke od 223 do 225.)
Nobena določba o postopku nadzora nad državnimi pomočmi med zadevnimi osebami ne daje posebne vloge upravičencu do pomoči. Poleg tega postopek nadzora nad državnimi pomočmi ni postopek, ki se uvede „proti“ prejemniku pomoči, kar bi pomenilo, da bi se ta lahko skliceval na pravice, ki so tako obširne kot pravica do obrambe. Vendar so prejemniku pomoči, čeprav nima statusa stranke v postopku, priznane nekatere procesne pravice, ki mu omogočajo predložitev podatkov Komisiji in navajanje trditev. Poleg tega ne obstaja nobena določba, ki bi Komisiji nalagala obveznost, da zadevnim strankam razkrije identiteto pritožnika ali katerega koli vira informacij.
(Glej točki 231 in 234.)
Glej besedilo sodbe.
(Glej točko 237.)