Zadeva C-670/11

Etablissement national des produits de l’agriculture et de la mer (FranceAgriMer)

proti

Vinifrance SA

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Conseil d’État (Francija))

„Zaščita finančnih interesov Unije — Uredba (ES, Euratom) št. 2988/95 — Člena 4 in 5 — Upravna kazen — Upravni ukrep — Uredba (EGS) št. 822/87 — Dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje koncentriranega grozdnega mošta — Skupnostno poreklo — Uredba (EGS) št. 1059/83 — Pogodba o dolgoročnem skladiščenju — Člen 2(2) — Člen 17(1)(b) — Znižanje pomoči glede na težo kršitve“

Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 13. decembra 2012

1. Kmetijstvo – Skupna ureditev trgov – Vino – Shema pomoči za zasebno skladiščenje koncentriranega grozdnega mošta – Nemožnost dokazati skupnostno poreklo grozdja zaradi neobstoja njegovega zadevnega prodajalca – Posledica – Neobstoj pravice do pomoči

   (Uredba Sveta št. 822/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2253/88, člen 32(2))

2. Lastni viri Evropske unije – Predpisi v zvezi z zaščito finančnih interesov Unije – Nepravilnost – Pojem – Kršitev s strani proizvajalca, prejemnika pomoči za zasebno skladiščenje koncentriranega grozdnega mošta, obveznosti iz Uredbe št. 822/87 glede skupnostnega porekla teh izdelkov – Vključitev – Uporaba upravnega ukrepa ob neobstoju nacionalnih določb ali določb Unije, ki določajo sankcije

   (Uredba Komisije št. 1059/83, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2646/1999, člen 17(1)(b); Uredbi Sveta št. 822/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2253/88, in št. 2988/95, členi 1, 4(1) in 5)

1.  Glede sheme pomoči za zasebno skladiščenje grozdnega mošta, vzpostavljenega z Uredbo št. 822/87 o skupni organizaciji vinskega trga, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2253/88, če neobstoj družbe, ki je prodala grozdni mošt, povzroči, da ni mogoče dokazati skupnostnega porekla zadnjenavedenega, proizvajalec, ki je navedeni grozdni mošt pridobil od te družbe, nikakor ne more prejeti pomoči za skladiščenje v skladu z Uredbo št. 822/87.

   Le skladiščenje grozdnega mošta s skupnostnim poreklom je namreč lahko predmet takih pomoči. Poleg tega je v skladu s členom 32(2) te uredbe, taka pomoč odvisna od sklenitve ene ali več pogodb o skladiščenju med proizvajalcem in intervencijsko agencijo, katerih veljavnost je pogoj za upravičenost do teh pomoči.

   (Glej točke 28, 31, 51, 59 in točko 1 izreka.)

2.  Nespoštovanje obveznosti glede skupnostnega porekla grozdnega mošta v okviru sheme pomoči za njegovo zasebno skladiščenje, vzpostavljene z Uredbo št. 822/87 o skupni organizaciji vinskega trga, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2253/88, spada pod pojem „nepravilnost“ v smislu člena 1 Uredbe št. 2988/95 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti. Tako nespoštovanje pomeni kršitev določb prava Unije, ki z neupravičenim izdatkom povzroča škodo proračunu Unije. Poleg tega vsaka nepravilnost v smislu tega člena pripelje do uporabe upravnih ukrepov in kazni.

   V zvezi s tem člen 17(1)(b) Uredbe št. 1059/83 o pogodbah za skladiščenje namiznega vina, grozdnega mošta in koncentriranega grozdnega mošta, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2646/1999, ne more biti pravna podlaga za kaznovanje kršitve glede skupnostnega porekla. Ta določba se namreč uporablja za kaznovanje nepravilnosti glede pogojev izvršitve pogodbe o skladiščenju, ki so manjše kakor tiste iz tega člena 17(1)(a). Nasprotno, člen 17(1)(b) te uredbe se namreč ne more uporabljati za kaznovanje hudih pomanjkljivosti glede veljavnosti pogodbe o skladiščenju, ki je priložena zahtevku za pomoč pri skladiščenju, saj take nepravilnosti neposredno zadevajo upravičenost proizvajalca do pomoči za skladiščenje.

   Vendar ob neobstoju kazni tako v veljavnih sektorskih predpisih kot tudi v nacionalni ureditvi taka nepravilnost ne more biti predmet „sankcije“ v smislu člena 5 Uredbe št. 2988/95.

   Vendar v okoliščinah, v katerih ugotovljene nepravilnosti povzročajo, da se pogodbe o skladiščenju, na podlagi katerih so bile izplačane pomoči za skladiščenje, ne morejo šteti za veljavno sklenjene za pridobitev navedenih pomoči, morajo nacionalni organi uporabiti upravni ukrep v smislu člena 4(1), prva alinea, Uredbe št. 2988/95, in sicer zahtevek za vračilo neupravičeno prejetih pomoči.

   (Glej točke 45, 52, 58, 62, 67, 72 in točko 2 izreka.)

Zadeva C-670/11

Etablissement national des produits de l’agriculture et de la mer (FranceAgriMer)

proti

Vinifrance SA

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Conseil d’État (Francija))

„Zaščita finančnih interesov Unije — Uredba (ES, Euratom) št. 2988/95 — Člena 4 in 5 — Upravna kazen — Upravni ukrep — Uredba (EGS) št. 822/87 — Dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje koncentriranega grozdnega mošta — Skupnostno poreklo — Uredba (EGS) št. 1059/83 — Pogodba o dolgoročnem skladiščenju — Člen 2(2) — Člen 17(1)(b) — Znižanje pomoči glede na težo kršitve“

Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 13. decembra 2012

1. Kmetijstvo — Skupna ureditev trgov — Vino — Shema pomoči za zasebno skladiščenje koncentriranega grozdnega mošta — Nemožnost dokazati skupnostno poreklo grozdja zaradi neobstoja njegovega zadevnega prodajalca — Posledica — Neobstoj pravice do pomoči

   (Uredba Sveta št. 822/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2253/88, člen 32(2))

2. Lastni viri Evropske unije — Predpisi v zvezi z zaščito finančnih interesov Unije — Nepravilnost — Pojem — Kršitev s strani proizvajalca, prejemnika pomoči za zasebno skladiščenje koncentriranega grozdnega mošta, obveznosti iz Uredbe št. 822/87 glede skupnostnega porekla teh izdelkov — Vključitev — Uporaba upravnega ukrepa ob neobstoju nacionalnih določb ali določb Unije, ki določajo sankcije

   (Uredba Komisije št. 1059/83, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2646/1999, člen 17(1)(b); Uredbi Sveta št. 822/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2253/88, in št. 2988/95, členi 1, 4(1) in 5)

1.  Glede sheme pomoči za zasebno skladiščenje grozdnega mošta, vzpostavljenega z Uredbo št. 822/87 o skupni organizaciji vinskega trga, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2253/88, če neobstoj družbe, ki je prodala grozdni mošt, povzroči, da ni mogoče dokazati skupnostnega porekla zadnjenavedenega, proizvajalec, ki je navedeni grozdni mošt pridobil od te družbe, nikakor ne more prejeti pomoči za skladiščenje v skladu z Uredbo št. 822/87.

   Le skladiščenje grozdnega mošta s skupnostnim poreklom je namreč lahko predmet takih pomoči. Poleg tega je v skladu s členom 32(2) te uredbe, taka pomoč odvisna od sklenitve ene ali več pogodb o skladiščenju med proizvajalcem in intervencijsko agencijo, katerih veljavnost je pogoj za upravičenost do teh pomoči.

   (Glej točke 28, 31, 51, 59 in točko 1 izreka.)

2.  Nespoštovanje obveznosti glede skupnostnega porekla grozdnega mošta v okviru sheme pomoči za njegovo zasebno skladiščenje, vzpostavljene z Uredbo št. 822/87 o skupni organizaciji vinskega trga, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2253/88, spada pod pojem „nepravilnost“ v smislu člena 1 Uredbe št. 2988/95 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti. Tako nespoštovanje pomeni kršitev določb prava Unije, ki z neupravičenim izdatkom povzroča škodo proračunu Unije. Poleg tega vsaka nepravilnost v smislu tega člena pripelje do uporabe upravnih ukrepov in kazni.

   V zvezi s tem člen 17(1)(b) Uredbe št. 1059/83 o pogodbah za skladiščenje namiznega vina, grozdnega mošta in koncentriranega grozdnega mošta, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2646/1999, ne more biti pravna podlaga za kaznovanje kršitve glede skupnostnega porekla. Ta določba se namreč uporablja za kaznovanje nepravilnosti glede pogojev izvršitve pogodbe o skladiščenju, ki so manjše kakor tiste iz tega člena 17(1)(a). Nasprotno, člen 17(1)(b) te uredbe se namreč ne more uporabljati za kaznovanje hudih pomanjkljivosti glede veljavnosti pogodbe o skladiščenju, ki je priložena zahtevku za pomoč pri skladiščenju, saj take nepravilnosti neposredno zadevajo upravičenost proizvajalca do pomoči za skladiščenje.

   Vendar ob neobstoju kazni tako v veljavnih sektorskih predpisih kot tudi v nacionalni ureditvi taka nepravilnost ne more biti predmet „sankcije“ v smislu člena 5 Uredbe št. 2988/95.

   Vendar v okoliščinah, v katerih ugotovljene nepravilnosti povzročajo, da se pogodbe o skladiščenju, na podlagi katerih so bile izplačane pomoči za skladiščenje, ne morejo šteti za veljavno sklenjene za pridobitev navedenih pomoči, morajo nacionalni organi uporabiti upravni ukrep v smislu člena 4(1), prva alinea, Uredbe št. 2988/95, in sicer zahtevek za vračilo neupravičeno prejetih pomoči.

   (Glej točke 45, 52, 58, 62, 67, 72 in točko 2 izreka.)