Zadeva C‑537/11

Mattia Manzi

in

Compagnia Naviera Orchestra

proti

Capitaneria di Porto di Genova

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale di Genova)

„Pomorski promet — Direktiva 1999/32/ES — Konvencija Marpol 73/78 — Priloga VI — Onesnaževanje zraka z ladij — Potniške ladje, ki opravljajo linijske prevoze — Potniške ladje za križarjenje — Največja vsebnost žvepla v gorivih za plovila — Veljavnost“

Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 23. januarja 2014

1. Okolje – Onesnaževanje zraka – Direktiva 1999/32 – Zmanjšanje deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva – Področje uporabe – Merilo linijskih prevozov – Potniške ladje za križarjenje – Vključitev – Pogoji

   (Direktiva Sveta št. 1999/32, člen 2, točki 3g in 4a(4))

2. Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Meje – Mednarodna konvencija, ki ne zavezuje Unije – Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (Konvencija Marpol 73/78) – Presoja veljavnosti člena 4a(4) Direktive 1999/32 ob upoštevanju pravil Priloge VI te konvencije – Neobstoj pravil mednarodnega običajnega prava v navedenih pravilih – Izključitev – Presoja vpliva navedene priloge na obseg navedenega člena – Konvencija, ki ne zavezuje vseh držav članic – Izključitev

   (člen 4(3), prvi pododstavek PEU; Direktiva Sveta 1999/32, člen 4a(4))

1.  Potniška ladja za križarjenje spada na področje uporabe člena 4a(4) Direktive 1999/32/ES z dne 26. aprila 1999 o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva, ki spreminja Direktivo 93/12/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2005/33/ES, ob upoštevanju merila linijskih prevozov, kakor je določeno v členu 2, točka 3g, te direktive, če opravlja križarjenja z ali brez postankov, ki se končajo v pristanišču izplutja ali v drugem pristanišču, če so ta križarjenja organizirana z določeno pogostnostjo, na določene dneve in načeloma na določen čas prihoda in odhoda, pri čemer imajo zainteresirane osebe možnost proste izbire med več ponujenimi križarjenji, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.

   (Glej točko 35 in točko 1 izreka.)

2.  Veljavnosti člena 4a(4) Direktive 1999/32/ES z dne 26. aprila 1999 o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva, ki spreminja Direktivo 93/12/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2005/33/ES ni mogoče preizkusiti glede na načelo splošnega mednarodnega prava pacta sunt servanda in načelo lojalnega sodelovanja, navedeno v členu 4(3), prvi pododstavek, PEU, ker lahko ta določba navedene direktive vodi do kršitve Priloge VI mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (Konvencija Marpol 73/78). Unija namreč ni pogodbena stranka Konvencije Marpol 73/78, vključno s protokolom podpisanim 26. septembra 1997, s katerim je bila v Konvencijo vključena Priloga VI, in je ta ne zavezuje. Prav tako veljavnosti navedenega člena 4a(4) ni mogoče presojati glede na načelo splošnega mednarodnega prava pacta sunt servanda, ker se to obvezujoče načelo uporablja zgolj za subjekte mednarodnega prava, ki so pogodbene stranke določenega mednarodnega sporazuma, in ki jih zato zavezuje. Poleg tega se ne zdi, da Priloga VI odraža pravila mednarodnega običajnega prava, ki zavezujejo institucije Unije in so del pravnega reda Unije.

   Sodišču Evropske unije poleg tega ni treba odgovoriti na vprašanje, kakšen je vpliv navedene priloge VI na obseg člena 4a(4) Direktive 1999/32. Razlaga določb sekundarnega prava ob upoštevanju obveznosti, naložene z mednarodnim sporazumom – kakršen je protokol iz leta 1997, s katerim je bila v Konvencijo vključena priloga VI – ki ne zavezuje vseh držav članic, bi namreč pomenila razširitev obsega te obveznosti na tiste države članice, ki niso pogodbene stranke tega sporazuma. Te države članice je treba zato v zvezi z navedenim sporazumom šteti za tretje države. Toda, taka razširitev ne bi bila v skladu s splošnim načelom mednarodnega prava glede relativnega učinka pogodb, na podlagi katerega pogodbe tretji državi niti ne škodijo niti ne koristijo („pacta tertiis nec nocent nec prosunt“).

   (Glej točke od 37 do 39, 41, 47, 50, 54 ter točki 2 in 3 izreka.)

Zadeva C‑537/11

Mattia Manzi

in

Compagnia Naviera Orchestra

proti

Capitaneria di Porto di Genova

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale di Genova)

„Pomorski promet — Direktiva 1999/32/ES — Konvencija Marpol 73/78 — Priloga VI — Onesnaževanje zraka z ladij — Potniške ladje, ki opravljajo linijske prevoze — Potniške ladje za križarjenje — Največja vsebnost žvepla v gorivih za plovila — Veljavnost“

Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 23. januarja 2014

1. Okolje – Onesnaževanje zraka – Direktiva 1999/32 – Zmanjšanje deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva – Področje uporabe – Merilo linijskih prevozov – Potniške ladje za križarjenje – Vključitev – Pogoji

   (Direktiva Sveta št. 1999/32, člen 2, točki 3g in 4a(4))

2. Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Meje – Mednarodna konvencija, ki ne zavezuje Unije – Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (Konvencija Marpol 73/78) – Presoja veljavnosti člena 4a(4) Direktive 1999/32 ob upoštevanju pravil Priloge VI te konvencije – Neobstoj pravil mednarodnega običajnega prava v navedenih pravilih – Izključitev – Presoja vpliva navedene priloge na obseg navedenega člena – Konvencija, ki ne zavezuje vseh držav članic – Izključitev

   (člen 4(3), prvi pododstavek PEU; Direktiva Sveta 1999/32, člen 4a(4))

1.  Potniška ladja za križarjenje spada na področje uporabe člena 4a(4) Direktive 1999/32/ES z dne 26. aprila 1999 o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva, ki spreminja Direktivo 93/12/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2005/33/ES, ob upoštevanju merila linijskih prevozov, kakor je določeno v členu 2, točka 3g, te direktive, če opravlja križarjenja z ali brez postankov, ki se končajo v pristanišču izplutja ali v drugem pristanišču, če so ta križarjenja organizirana z določeno pogostnostjo, na določene dneve in načeloma na določen čas prihoda in odhoda, pri čemer imajo zainteresirane osebe možnost proste izbire med več ponujenimi križarjenji, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.

   (Glej točko 35 in točko 1 izreka.)

2.  Veljavnosti člena 4a(4) Direktive 1999/32/ES z dne 26. aprila 1999 o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva, ki spreminja Direktivo 93/12/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2005/33/ES ni mogoče preizkusiti glede na načelo splošnega mednarodnega prava pacta sunt servanda in načelo lojalnega sodelovanja, navedeno v členu 4(3), prvi pododstavek, PEU, ker lahko ta določba navedene direktive vodi do kršitve Priloge VI mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (Konvencija Marpol 73/78). Unija namreč ni pogodbena stranka Konvencije Marpol 73/78, vključno s protokolom podpisanim 26. septembra 1997, s katerim je bila v Konvencijo vključena Priloga VI, in je ta ne zavezuje. Prav tako veljavnosti navedenega člena 4a(4) ni mogoče presojati glede na načelo splošnega mednarodnega prava pacta sunt servanda, ker se to obvezujoče načelo uporablja zgolj za subjekte mednarodnega prava, ki so pogodbene stranke določenega mednarodnega sporazuma, in ki jih zato zavezuje. Poleg tega se ne zdi, da Priloga VI odraža pravila mednarodnega običajnega prava, ki zavezujejo institucije Unije in so del pravnega reda Unije.

   Sodišču Evropske unije poleg tega ni treba odgovoriti na vprašanje, kakšen je vpliv navedene priloge VI na obseg člena 4a(4) Direktive 1999/32. Razlaga določb sekundarnega prava ob upoštevanju obveznosti, naložene z mednarodnim sporazumom – kakršen je protokol iz leta 1997, s katerim je bila v Konvencijo vključena priloga VI – ki ne zavezuje vseh držav članic, bi namreč pomenila razširitev obsega te obveznosti na tiste države članice, ki niso pogodbene stranke tega sporazuma. Te države članice je treba zato v zvezi z navedenim sporazumom šteti za tretje države. Toda, taka razširitev ne bi bila v skladu s splošnim načelom mednarodnega prava glede relativnega učinka pogodb, na podlagi katerega pogodbe tretji državi niti ne škodijo niti ne koristijo („pacta tertiis nec nocent nec prosunt“).

   (Glej točke od 37 do 39, 41, 47, 50, 54 ter točki 2 in 3 izreka.)