Zadeva C-25/11

Varzim Sol – Turismo, Jogo e Animação SA

proti

Fazenda Pública

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Supremo Tribunal Administrativo)

„Obdavčenje — Šesta direktiva o DDV — Odbitek vstopnega davka — Člena 17(2) in (5) ter 19 — ‚Subvencije‘, uporabljene za nakup blaga in storitev — Omejitev pravice do odbitka“

Povzetek sodbe

1. Vprašanja za predhodno odločanje – Dopustnost – Obveznost, da se Sodišču predloži dovolj natančen opis dejanskega in pravnega stanja – Obseg

   (člen 267 PDEU; Statut Sodišča, člen 23)

2. Davčne določbe – Usklajevanje zakonodaj – Prometni davki – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Odbitek vstopnega davka – Omejitve pravice do odbitka – Subvencije

   (Direktiva Sveta 77/388, člena 17(2) in (5) ter 19)

1.  Informacije, ki jih je treba predložiti Sodišču v okviru predložitvene odločbe, niso namenjene zgolj temu, da bi Sodišče lahko koristno odgovorilo predložitvenemu sodišču, ampak morajo tudi vladam držav članic in drugim zainteresiranim omogočiti, da predložijo stališča v skladu s členom 23 Statuta Sodišča. Zato mora predložitveno sodišče opredeliti dejanske in pravne okoliščine predloženih vprašanj ali vsaj pojasniti dejanske primere, na katerih ta vprašanja temeljijo.

   Če podatki, ki jih predloži predložitveno sodišče, zadoščajo za pojasnitev predmeta spora v postopku v glavni stvari in glavnih vprašanj v zvezi s pravnim redom Unije ter omogočajo tako državam članicam, da predstavijo svoja stališča v skladu s členom 23 Statuta Sodišča in da v postopku pred Sodiščem učinkovito sodelujejo, kot Sodišču, da predložitvenemu sodišču da koristen odgovor, je predlog za sprejetje predhodne odločbe treba šteti za dopusten.

   (Glej točki 30 in 31.)

2.  Člena 17(2) in (5) ter 19 Šeste direktive 77/388 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih je treba razlagati tako, da nasprotujeta temu, da država članica – če mešanim davčnim zavezancem dovoli opraviti odbitek, določen v navedenih določbah, glede na uporabo vsega blaga in storitev ali njihovega dela – znesek, ki se lahko odbije, za področja, na katerih ti davčni zavezanci izvajajo samo obdavčljive transakcije, izračuna tako, da v imenovalec ulomka, s katerim se določa odbitni delež, vključi neobdavčljive „subvencije“.

   Ker je bilo davčnemu zavezancu dovoljeno opraviti odbitek po metodi dejanske uporabe, se določbe člena 19 Šeste direktive ne uporabljajo in zato ne omejujejo pravice do odbitka na navedenih področjih, kakor izhaja iz te direktive.

   (Glej točki 42 in 43 ter izrek.)

Zadeva C-25/11

Varzim Sol – Turismo, Jogo e Animação SA

proti

Fazenda Pública

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Supremo Tribunal Administrativo)

„Obdavčenje — Šesta direktiva o DDV — Odbitek vstopnega davka — Člena 17(2) in (5) ter 19 — ‚Subvencije‘, uporabljene za nakup blaga in storitev — Omejitev pravice do odbitka“

Povzetek sodbe

1. Vprašanja za predhodno odločanje — Dopustnost — Obveznost, da se Sodišču predloži dovolj natančen opis dejanskega in pravnega stanja — Obseg

   (člen 267 PDEU; Statut Sodišča, člen 23)

2. Davčne določbe — Usklajevanje zakonodaj — Prometni davki — Skupni sistem davka na dodano vrednost — Odbitek vstopnega davka — Omejitve pravice do odbitka — Subvencije

   (Direktiva Sveta 77/388, člena 17(2) in (5) ter 19)

1.  Informacije, ki jih je treba predložiti Sodišču v okviru predložitvene odločbe, niso namenjene zgolj temu, da bi Sodišče lahko koristno odgovorilo predložitvenemu sodišču, ampak morajo tudi vladam držav članic in drugim zainteresiranim omogočiti, da predložijo stališča v skladu s členom 23 Statuta Sodišča. Zato mora predložitveno sodišče opredeliti dejanske in pravne okoliščine predloženih vprašanj ali vsaj pojasniti dejanske primere, na katerih ta vprašanja temeljijo.

   Če podatki, ki jih predloži predložitveno sodišče, zadoščajo za pojasnitev predmeta spora v postopku v glavni stvari in glavnih vprašanj v zvezi s pravnim redom Unije ter omogočajo tako državam članicam, da predstavijo svoja stališča v skladu s členom 23 Statuta Sodišča in da v postopku pred Sodiščem učinkovito sodelujejo, kot Sodišču, da predložitvenemu sodišču da koristen odgovor, je predlog za sprejetje predhodne odločbe treba šteti za dopusten.

   (Glej točki 30 in 31.)

2.  Člena 17(2) in (5) ter 19 Šeste direktive 77/388 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih je treba razlagati tako, da nasprotujeta temu, da država članica – če mešanim davčnim zavezancem dovoli opraviti odbitek, določen v navedenih določbah, glede na uporabo vsega blaga in storitev ali njihovega dela – znesek, ki se lahko odbije, za področja, na katerih ti davčni zavezanci izvajajo samo obdavčljive transakcije, izračuna tako, da v imenovalec ulomka, s katerim se določa odbitni delež, vključi neobdavčljive „subvencije“.

   Ker je bilo davčnemu zavezancu dovoljeno opraviti odbitek po metodi dejanske uporabe, se določbe člena 19 Šeste direktive ne uporabljajo in zato ne omejujejo pravice do odbitka na navedenih področjih, kakor izhaja iz te direktive.

   (Glej točki 42 in 43 ter izrek.)