Zadeva C-22/11

Finnair Oyj

proti

Timy Lassooy

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Korkein oikeus)

„Zračni promet — Uredba (ES) št. 261/2004 — Odškodnina potnikom v primeru zavrnitve vkrcanja — Pojem ‚zavrnitev vkrcanja‘ — Izključitev opredelitve kot ‚zavrnitev vkrcanja‘ — Odpoved leta zaradi stavke na letališču odhoda — Prerazporeditev letov po odpovedanem letu — Pravica do odškodnine potnikov na teh letih“

Povzetek– Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 4. oktobra 2012

1. Promet – Zračni promet – Uredba št. 261/2004 – Skupna pravila glede odškodnine in pomoči letalskim potnikom v primeru zavrnitve vkrcanja in odpovedi leta – Zavrnitev vkrcanja – Pojem – Široka razlaga – Pojem, ki se nanaša na vse primere, v katerih letalski prevoznik zavrne prevoz potnika – Omejitev navedenega pojma samo na primere prevelikega števila rezervacij – Izključitev

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 261/2004, uvodna izjava 1 ter člena 2(j) in 4; Uredba Sveta št. 295/91, člen 1)

2. Promet – Zračni promet – Uredba št. 261/2004 – Skupna pravila glede odškodnine in pomoči letalskim potnikom v primeru zavrnitve vkrcanja in velike zamude leta – Zavrnitev vkrcanja zaradi prerazporeditve leta zaradi izrednih razmer – Pravica do odškodnine potnikov na teh letih

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 261/2004, uvodna izjava 15 ter členi 2(j), 4(3) in 13)

1.  Pojem „zavrnitev vkrcanja“ v smislu členov 2(j) in 4 Uredbe (ES) št. 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe št. 295/91 je treba razlagati tako, da se nanaša ne le na zavrnitev vkrcanja zaradi prevelikega števila rezervacij, ampak tudi na zavrnitve vkrcanja iz drugih razlogov, na primer zaradi operativnih težav.

   Zakonodajalec Unije je namreč navedeno opredelitev razširil prek edinega primera zavrnitve vkrcanja zaradi prevelikega števila rezervacij iz člena 1 Uredbe št. 295/91 o vzpostavitvi skupnih pravil za sistem odškodnin za zavrnjeno vkrcanje v rednem zračnem prevozu in ji priznal širši pomen, ki zajema vse primere, v katerih letalski prevoznik zavrne prevoz potnika.

   Omejevanje obsega pojma „zavrnitev vkrcanja“ samo na primere, ko je število rezervacij preveliko, bi v praksi povzročilo občutno zmanjšanje varstva, ki je potnikom priznano z Uredbo št. 261/2004, in bi bilo torej v nasprotju z njenim ciljem iz uvodne izjave 1, to je zagotavljati visoko raven varstva potnikov, kar upravičuje široko razlago pravic, ki se jim priznavajo

   (Glej točke od 21 do 23 in 26 ter točko 1 izreka.)

2.  Člena 2(j) in 4(3) Uredbe št. 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe št. 295/91 je treba razlagati tako, da nastanek izrednih razmer, zaradi katerih letalski prevoznik prerazporedi lete po tem, ko so te izredne razmere nastale, ne more upravičiti zavrnitve vkrcanja na navedenih poznejših letih in tega prevoznika ne more oprostiti obveznosti plačila odškodnine iz člena 4(3) te uredbe potniku, ki mu je zavrnil vkrcanje na enega od teh letov, organiziranih po nastanku navedenih razmer.

   V nasprotju s členom 5(3) Uredbe št. 261/2004 člena 2(j) in 4 te uredbe namreč ne določata, da je v primeru zavrnitve vkrcanja zaradi izrednih razmer, ki se jim ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi bili sprejeti vsi razumni ukrepi, letalski prevoznik oproščen obveznosti plačila odškodnine potnikom, ki jim je bilo vkrcanje zavrnjeno proti njihovi volji. Iz tega izhaja, da zakonodajalec Unije ni predvidel, da bi bilo mogoče navedeno odškodnino izključiti iz razlogov, povezanih z nastankom izrednih razmer.

   Poleg tega je iz uvodne izjave 15 Uredbe št. 261/2004 razvidno, da se lahko izredne razmere nanašajo le na „določen zrakoplov določenega dne“, kar torej ne more veljati za zavrnitev vkrcanja potniku zaradi prerazporeditve letov po takih razmerah, ki so vplivale na predhoden let. Pojem „izredne razmere“ je namreč namenjen omejevanju obveznosti letalskega prevoznika ali celo njihovi izključitvi, če se zadevnemu dogodku ne bi bilo mogoče izogniti, čeprav bi bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi.

   Če je tak prevoznik prisiljen odpovedati let, predviden na dan stavke letališkega osebja, nato pa se odloči prerazporediti svoje poznejše lete, nikakor ni mogoče šteti, da je bil zaradi navedene stavke prisiljen zavrniti vkrcanje potniku, ki se je želel vkrcati dva dni po odpovedi navedenega leta.

   (Glej točke 36, 37 in 40 ter točko 2 izreka.)

Zadeva C-22/11

Finnair Oyj

proti

Timy Lassooy

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Korkein oikeus)

„Zračni promet — Uredba (ES) št. 261/2004 — Odškodnina potnikom v primeru zavrnitve vkrcanja — Pojem ‚zavrnitev vkrcanja‘ — Izključitev opredelitve kot ‚zavrnitev vkrcanja‘ — Odpoved leta zaradi stavke na letališču odhoda — Prerazporeditev letov po odpovedanem letu — Pravica do odškodnine potnikov na teh letih“

Povzetek– Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 4. oktobra 2012

1. Promet — Zračni promet — Uredba št. 261/2004 — Skupna pravila glede odškodnine in pomoči letalskim potnikom v primeru zavrnitve vkrcanja in odpovedi leta — Zavrnitev vkrcanja — Pojem — Široka razlaga — Pojem, ki se nanaša na vse primere, v katerih letalski prevoznik zavrne prevoz potnika — Omejitev navedenega pojma samo na primere prevelikega števila rezervacij — Izključitev

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 261/2004, uvodna izjava 1 ter člena 2(j) in 4; Uredba Sveta št. 295/91, člen 1)

2. Promet — Zračni promet — Uredba št. 261/2004 — Skupna pravila glede odškodnine in pomoči letalskim potnikom v primeru zavrnitve vkrcanja in velike zamude leta — Zavrnitev vkrcanja zaradi prerazporeditve leta zaradi izrednih razmer — Pravica do odškodnine potnikov na teh letih

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 261/2004, uvodna izjava 15 ter členi 2(j), 4(3) in 13)

1.  Pojem „zavrnitev vkrcanja“ v smislu členov 2(j) in 4 Uredbe (ES) št. 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe št. 295/91 je treba razlagati tako, da se nanaša ne le na zavrnitev vkrcanja zaradi prevelikega števila rezervacij, ampak tudi na zavrnitve vkrcanja iz drugih razlogov, na primer zaradi operativnih težav.

   Zakonodajalec Unije je namreč navedeno opredelitev razširil prek edinega primera zavrnitve vkrcanja zaradi prevelikega števila rezervacij iz člena 1 Uredbe št. 295/91 o vzpostavitvi skupnih pravil za sistem odškodnin za zavrnjeno vkrcanje v rednem zračnem prevozu in ji priznal širši pomen, ki zajema vse primere, v katerih letalski prevoznik zavrne prevoz potnika.

   Omejevanje obsega pojma „zavrnitev vkrcanja“ samo na primere, ko je število rezervacij preveliko, bi v praksi povzročilo občutno zmanjšanje varstva, ki je potnikom priznano z Uredbo št. 261/2004, in bi bilo torej v nasprotju z njenim ciljem iz uvodne izjave 1, to je zagotavljati visoko raven varstva potnikov, kar upravičuje široko razlago pravic, ki se jim priznavajo

   (Glej točke od 21 do 23 in 26 ter točko 1 izreka.)

2.  Člena 2(j) in 4(3) Uredbe št. 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe št. 295/91 je treba razlagati tako, da nastanek izrednih razmer, zaradi katerih letalski prevoznik prerazporedi lete po tem, ko so te izredne razmere nastale, ne more upravičiti zavrnitve vkrcanja na navedenih poznejših letih in tega prevoznika ne more oprostiti obveznosti plačila odškodnine iz člena 4(3) te uredbe potniku, ki mu je zavrnil vkrcanje na enega od teh letov, organiziranih po nastanku navedenih razmer.

   V nasprotju s členom 5(3) Uredbe št. 261/2004 člena 2(j) in 4 te uredbe namreč ne določata, da je v primeru zavrnitve vkrcanja zaradi izrednih razmer, ki se jim ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi bili sprejeti vsi razumni ukrepi, letalski prevoznik oproščen obveznosti plačila odškodnine potnikom, ki jim je bilo vkrcanje zavrnjeno proti njihovi volji. Iz tega izhaja, da zakonodajalec Unije ni predvidel, da bi bilo mogoče navedeno odškodnino izključiti iz razlogov, povezanih z nastankom izrednih razmer.

   Poleg tega je iz uvodne izjave 15 Uredbe št. 261/2004 razvidno, da se lahko izredne razmere nanašajo le na „določen zrakoplov določenega dne“, kar torej ne more veljati za zavrnitev vkrcanja potniku zaradi prerazporeditve letov po takih razmerah, ki so vplivale na predhoden let. Pojem „izredne razmere“ je namreč namenjen omejevanju obveznosti letalskega prevoznika ali celo njihovi izključitvi, če se zadevnemu dogodku ne bi bilo mogoče izogniti, čeprav bi bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi.

   Če je tak prevoznik prisiljen odpovedati let, predviden na dan stavke letališkega osebja, nato pa se odloči prerazporediti svoje poznejše lete, nikakor ni mogoče šteti, da je bil zaradi navedene stavke prisiljen zavrniti vkrcanje potniku, ki se je želel vkrcati dva dni po odpovedi navedenega leta.

   (Glej točke 36, 37 in 40 ter točko 2 izreka.)