Zadeva C-591/10

Littlewoods Retail Ltd in drugi

proti

Her Majesty’s Commissioners of Revenue and Customs

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court of Justice (England & Wales), Chancery Division)

„Druga in Šesta direktiva o DDV — Vstopni davek — Vračilo presežka — Plačilo obresti — Postopki“

Povzetek sodbe

Pravo Evropske unije — Pravice, podeljene posameznikom — Davki, pobrani v nasprotju s pravom Unije — Vračilo davka na dodano vrednost in obresti od zneska tega davka — Postopki — Uporaba nacionalnega prava — Meje — Spoštovanje načela učinkovitosti in enakovrednosti — Preizkus, ki ga opravi nacionalno sodišče

(Direktiva Sveta 77/388, člen 11(C)(1))

Pravo Unije je treba razlagati tako, da zahteva, da ima davčni zavezanec, od katerega je država članica v nasprotju z zakonodajo Unije o davku na dodano vrednost pobrala preveč davka na dodano vrednost, ki ga je davčni zavezanec tako preplačal, pravico do vračila davka, ki je bil pobran v nasprotju s pravom Unije, kot tudi pravico do obresti od zneska tega davka. Nacionalno pravo mora ob upoštevanju načel učinkovitosti in enakovrednosti določati, ali naj obračunavanje obresti od glavnice temelji na sistemu navadnih obresti, obrestnih obresti ali na kakem drugem sistemu obresti.

Načelo učinkovitosti, ki državam članicam prepoveduje, da bi dejansko onemogočile ali znatno otežile uveljavljanje pravic, priznanih na podlagi pravnega reda Unije, zahteva, da nacionalni predpisi, ki se nanašajo zlasti na izračun morebitnih dolgovanih obresti, davčnemu zavezancu ne onemogočijo, da bi prejel primerno odškodnino za izgubo, ki mu je nastala zaradi plačila davka na dodano vrednost, ki ga ni dolgoval. Nacionalno sodišče mora preveriti vse potrebno v zvezi s tem.

Spoštovanje načela enakovrednosti pomeni, da zadevno nacionalno pravilo velja brez razlikovanja za tožbe, ki temeljijo na kršitvi prava Unije, in za tožbe, ki temeljijo na kršitvi nacionalnega prava, če imajo podoben predmet in podlago. Vendar pa tega načela ni mogoče razlagati tako, da mora država članica razširiti najugodnejšo nacionalno ureditev na vse tožbe, vložene na nekem pravnem področju. Da bi se prepričalo o spoštovanju tega načela, mora predložitveno sodišče, ki edino neposredno pozna postopkovna pravila za restitucijsko tožbo zoper državo, preveriti, ali so postopkovna pravila, katerih namen je v nacionalnem pravu zagotoviti spoštovanje pravic, ki jih imajo posamezniki na podlagi prava Unije, v skladu z navedenim načelom, in preučiti predmet ter bistvene elemente domnevno podobnih tožb po nacionalnem pravu. Nacionalno sodišče mora tako preveriti podobnost zadevnih tožb z vidika njihovega predmeta, podlage in bistvenih elementov.

(Glej točke od 28 do 31 in 34 ter izrek.)