Zadeva C-577/10

Evropska komisija

proti

Kraljevini Belgiji

„Neizpolnitev obveznosti države — Člen 56 PDEU — Svoboda opravljanja storitev — Nacionalna zakonodaja, s katero je neodvisnim izvajalcem storitev s sedežem v drugih državah članicah naložena obveznost predhodne prijave — Kazenske sankcije — Ovira za svobodo opravljanja storitev — Objektivno utemeljeno razlikovanje — Nujne zahteve v splošnem interesu — Preprečevanje goljufije — Boj proti nelojalni konkurenci — Varstvo samozaposlenih delavcev — Sorazmernost“

Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 19. decembra 2012

1. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Dokaz neizpolnitve obveznosti – Dokazno breme Komisije – Domneve – Nedopustnost – Tožba v zvezi z vsebino in izvajanjem nacionalnega predpisa, katerega vsebine in izvajanja zadevna država članica ne izpodbija – Izpolnitev dokaznih standardov

   (člen 258 PDEU)

2. Svoboda opravljanja storitev – Omejitve – Prepoved – Obseg

   (člen 56 PDEU)

3. Svoboda opravljanja storitev – Omejitve – Napotitev samozaposlenih delavcev – Obveznost predhodne prijave, ki velja le za neodvisne izvajalce storitev s sedežem v drugih državah članicah – Utemeljitev, ki se nanaša na nujne zahteve v splošnem interesu – Preprečitev goljufije, boj proti nelojalni konkurenci in sorazmernost – Nedopustnost

   (člen 56 PDEU)

1.  Glej besedilo sodbe.

   (Glej točki 34 in 35.)

2.  Glej besedilo sodbe.

   (Glej točko 38.)

3.  Država članica, ki sprejme nacionalno zakonodajo, ki neodvisnim izvajalcem storitev s sedežem v drugi državi članici nalaga predhodno prijavo izvajanja njihove dejavnosti v zadevni državi članici, ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 56 PDEU.

   Vendar bi bilo mogoče nacionalno ureditev – ki spada na področje, ki še ni bilo usklajeno na ravni Unije, in ki se brez razlikovanja uporablja za vse osebe ali podjetja, ki opravljajo dejavnost na ozemlju zadevne države članice – ne glede na njen omejevalni učinek na svobodo opravljanja storitev upravičiti, če gre za pomembnejši razlog v javnem interesu in ta interes še ni zaščiten s predpisi, ki veljajo za ponudnika v državi članici, v kateri ima sedež, če je primerna za zagotovitev uresničitve zastavljenega cilja in če ne presega tega, kar je nujno za njegovo dosego.

   Toda, če je cilj boja proti goljufiji, zlasti socialni, ter preprečevanja zlorab, predvsem zaznavanja primerov lažne samozaposlene osebe in boja proti delu na črno, mogoče priključiti ne le cilju varstva finančnega ravnovesja sistema socialne varnosti, ampak tudi cilju preprečevanja nelojalne konkurence in socialnega dampinga ter varstva delavcev, vključno z neodvisnimi izvajalci storitev, ostaja dejstvo, da splošna domneva goljufije ne more zadoščati za utemeljitev ukrepa, ki omejuje cilje PDEU in da mora zadevna država članica dovolj prepričljivo pojasniti, zakaj zadevna ureditev ne presega tistega, kar je nujno za dosego teh ciljev.

   (Glej točke 44, 45, 53, 55 in 57 ter izrek.)

Zadeva C-577/10

Evropska komisija

proti

Kraljevini Belgiji

„Neizpolnitev obveznosti države — Člen 56 PDEU — Svoboda opravljanja storitev — Nacionalna zakonodaja, s katero je neodvisnim izvajalcem storitev s sedežem v drugih državah članicah naložena obveznost predhodne prijave — Kazenske sankcije — Ovira za svobodo opravljanja storitev — Objektivno utemeljeno razlikovanje — Nujne zahteve v splošnem interesu — Preprečevanje goljufije — Boj proti nelojalni konkurenci — Varstvo samozaposlenih delavcev — Sorazmernost“

Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 19. decembra 2012

1. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti — Dokaz neizpolnitve obveznosti — Dokazno breme Komisije — Domneve — Nedopustnost — Tožba v zvezi z vsebino in izvajanjem nacionalnega predpisa, katerega vsebine in izvajanja zadevna država članica ne izpodbija — Izpolnitev dokaznih standardov

   (člen 258 PDEU)

2. Svoboda opravljanja storitev — Omejitve — Prepoved — Obseg

   (člen 56 PDEU)

3. Svoboda opravljanja storitev — Omejitve — Napotitev samozaposlenih delavcev — Obveznost predhodne prijave, ki velja le za neodvisne izvajalce storitev s sedežem v drugih državah članicah — Utemeljitev, ki se nanaša na nujne zahteve v splošnem interesu — Preprečitev goljufije, boj proti nelojalni konkurenci in sorazmernost — Nedopustnost

   (člen 56 PDEU)

1.  Glej besedilo sodbe.

   (Glej točki 34 in 35.)

2.  Glej besedilo sodbe.

   (Glej točko 38.)

3.  Država članica, ki sprejme nacionalno zakonodajo, ki neodvisnim izvajalcem storitev s sedežem v drugi državi članici nalaga predhodno prijavo izvajanja njihove dejavnosti v zadevni državi članici, ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 56 PDEU.

   Vendar bi bilo mogoče nacionalno ureditev – ki spada na področje, ki še ni bilo usklajeno na ravni Unije, in ki se brez razlikovanja uporablja za vse osebe ali podjetja, ki opravljajo dejavnost na ozemlju zadevne države članice – ne glede na njen omejevalni učinek na svobodo opravljanja storitev upravičiti, če gre za pomembnejši razlog v javnem interesu in ta interes še ni zaščiten s predpisi, ki veljajo za ponudnika v državi članici, v kateri ima sedež, če je primerna za zagotovitev uresničitve zastavljenega cilja in če ne presega tega, kar je nujno za njegovo dosego.

   Toda, če je cilj boja proti goljufiji, zlasti socialni, ter preprečevanja zlorab, predvsem zaznavanja primerov lažne samozaposlene osebe in boja proti delu na črno, mogoče priključiti ne le cilju varstva finančnega ravnovesja sistema socialne varnosti, ampak tudi cilju preprečevanja nelojalne konkurence in socialnega dampinga ter varstva delavcev, vključno z neodvisnimi izvajalci storitev, ostaja dejstvo, da splošna domneva goljufije ne more zadoščati za utemeljitev ukrepa, ki omejuje cilje PDEU in da mora zadevna država članica dovolj prepričljivo pojasniti, zakaj zadevna ureditev ne presega tistega, kar je nujno za dosego teh ciljev.

   (Glej točke 44, 45, 53, 55 in 57 ter izrek.)