Keywords
Summary

Keywords

1. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Obveznost upoštevanja dejanskega vpliva na trg – Merljivost – Obseg

(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A, prvi odstavek)

2. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Skupni promet zadevnega podjetja – Promet, ustvarjen z blagom, ki je predmet kršitve – Ločeno upoštevanje – Meje

(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2))

3. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža in trajanje kršitve – Povečanje zneska zaradi trajanja kršitve – Nepotrebnost ugotovitve neposredne zveze med tem trajanjem in povečanim obsegom kršitev pravil o konkurenci

(člen 81(1) PES; Uredba Sveta št 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 B)

4. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Olajševalne okoliščine – Ravnanje, ki odstopa od dogovorjenega v omejevalnem sporazumu – Presoja

(Uredba Sveta št. 17, člen 15; Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 3, druga alinea)

5. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Finančni položaj zadevnega podjetja – Upoštevanje – Neobstoj obveznosti

(Uredba Sveta št. 17, člen 15)

6. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Zapletena gospodarska presoja – Polje proste presoje Komisije – Sodni nadzor – Nadzor zakonitosti – Obseg

(člen 263 PDEU; Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

7. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža in trajanje kršitve

(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2))

8. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Uporaba Smernic o načinu določanja glob – Obrazložitev odločbe – Obseg

(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

9. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Neomejena pristojnost sodišča Unije – Obseg

(člen 261 PDEU; Uredba Sveta št. 17, člen 17, in Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31)

10. Pravo Unije – Načela – Pravica do učinkovitega pravnega varstva – Sodni nadzor nad odločbami, ki jih Komisija sprejme na področju konkurence – Nadzor zakonitosti in neomejen sodni nadzor tako nad uporabo prava kot nad dejstvi – Kršitev – Neobstoj

(člen 263 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31)

Summary

1. V skladu s točko 1 A Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ je pri ocenjevanju teže kršitve njen dejanski vpliv na trg treba upoštevati le, če se lahko izmeri. Da bi določili dejanski vpliv omejevalnega sporazuma na trg, je treba namreč primerjati stanje na trgu, kakršno je nastalo kot posledica omejevalnega sporazuma, in stanje, ki bi nastalo v razmerah svobodne konkurence. Taka primerjava je zaradi številnih spremenljivk, ki bi lahko vplivale na trg, nujno hipotetična.

(Glej točki 38 in 39.)

2. Čeprav je za določitev globe za kršitev pravil o konkurenci dovoljeno upoštevati tako skupni promet podjetja, ki je kazalnik velikosti in gospodarske moči podjetja, kot tudi del tega prometa, ki je bil ustvarjen z blagom, ki je predmet kršitve, in ki zato lahko kaže na obseg kršitve, je skupni promet podjetja le približen in nepopoln kazalnik obsega kršitve. Poleg tega se ne sme nobeni od teh številk pripisovati nesorazmeren pomen glede na druge dejavnike presoje teže kršitve.

(Glej točki 59 in 60.)

3. Če se v skladu s točko 1 B Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ znesek, ki se upošteva zaradi teže kršitve, poveča zaradi upoštevanja trajanja kršitve, ni treba dejansko dokazati neposredne zveze med tem trajanjem in povečano škodo, nastalo ciljem Unije, na katere se nanašajo pravila o konkurenci. Za izvajanje člena 81(1) ES je upoštevanje dejanskih učinkov sporazuma odveč, če se zdi, da je njegov namen omejevanje, preprečevanje ali izkrivljanje konkurence na skupnem trgu. Tak je zlasti primer sporazumov glede očitnih omejitev konkurence, kot sta določanje cen in razdelitev trga.

(Glej točki 74 in 75.)

4. Da bi se upoštevale olajševalne okoliščine iz točke 3, druga alinea, Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ, morajo kršitelji dokazati, da so ravnali konkurenčno, ali vsaj, da so jasno in znatno kršili obveznosti glede izvajanja omejevalnega sporazuma, in sicer tako, da so ovirali njegovo izvajanje in da niso dajali vtisa, da so pristopili k sporazumu in tako spodbudili druga podjetja k izvajanju zadevnega omejevalnega sporazuma.

Podjetje, ki kljub usklajevanju s konkurenti na trgu izvaja bolj ali manj neodvisno politiko, lahko namreč omejevalni sporazum preprosto poskuša uporabiti v svojo korist. Če bi se mu olajševalne okoliščine priznale, bi se za podjetja preveč olajšalo zmanjšanje tveganja plačila visoke globe, saj bi lahko imela korist od protipravnega omejevalnega sporazuma in bi bila deležna znižanja globe, ker so pri izvajanju kršitve imela le omejeno vlogo, medtem ko je njihov odnos spodbudil druga podjetja, da ravnajo za konkurenco škodljiveje.

Zato podjetje, ki opusti udeležbo pri omejevalnem sporazumu, ni v enakem položaju kot tisto, ki k omejevalnemu sporazumu pristopi, vendar ga ne izvaja ali ga preneha izvajati. V drugem primeru namreč podjetje s tem, da se udeležuje morebitnih razprav, še naprej škoduje konkurenci, ker njegovo sodelovanje pri omejevalnem sporazumu spodbuja druga podjetja, da ravnajo za konkurenco škodljiveje.

Poleg tega se karteli praviloma oblikujejo takrat, ko se v gospodarskem sektorju pojavijo težave, teh težav pa načeloma ni mogoče upoštevati kot olajševalne okoliščine.

(Glej točke od 93 do 95 in 97.)

5. Komisija pri določanju zneska globe ni dolžna upoštevati finančnega primanjkljaja podjetja, saj bi tako dajala neupravičeno konkurenčno prednost podjetjem, ki so najmanj prilagojena razmeram na trgu. Še manj je Komisija dolžna upoštevati domnevno plačilno nesposobnost, ki je nastala zaradi finančne sankcije, naložene zaradi druge kršitve konkurenčnega prava, ker je podjetje prvo odgovorno za položaj, ki ga je povzročilo z nezakonitim ravnanjem.

Poleg tega je težavno primerjanje višine glob, naloženih podjetjem, ki so sodelovala pri različnih sporazumih na različnih trgih v včasih časovno oddaljenih trenutkih, lahko tudi posledica pogojev, ki so nujni za izvajanje učinkovite konkurenčne politike. Komisija zato zgolj zato, ker je v prejšnjih zadevah upoštevala finančno stanje podjetja, še ni dolžna enako presojati v poznejši zadevi.

(Glej točke od 103 do 105.)

6. Čeprav ima Komisija na področjih, na katerih se opravljajo zapletene gospodarske presoje, kot je določitev zneska glob, naloženih zaradi kršitve pravil o konkurenci, polje proste presoje glede gospodarskih zadev, to ne pomeni, da se mora sodišče Unije vzdržati nadzora nad razlago podatkov ekonomske narave, ki jo poda Komisija. V okviru nadzora zakonitosti mora namreč sodišče Unije med drugim preveriti tako vsebinsko pravilnost navedenih dokazov, njihovo zanesljivost in doslednost, kot tudi, ali ti dokazi vsebujejo vse upoštevne podatke za presojo zapletenega položaja in ali lahko utemeljijo iz njih izpeljane sklepe.

Sodišče Unije mora na podlagi dokazov, ki jih tožeča stranka predloži v utemeljitev navedenih tožbenih razlogov, opraviti nadzor zakonitosti. Sodišče se pri tem nadzoru niti glede izbire dejavnikov, upoštevanih pri uporabi meril za določitev globe, navedenih v Smernicah o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ, niti glede ocenjevanja teh dejavnikov ne sme opirati na polje proste presoje Komisije, da bi opustilo izvedbo temeljitega nadzora tako nad uporabo prava kot nad dejstvi.

(Glej točki 121 in 129.)

7. Za določitev zneska glob zaradi kršitve pravil o konkurenci je treba upoštevati trajanje kršitev in vse dejavnike, ki lahko vplivajo na presojo njihove teže, kot so ravnanje posameznega podjetja, vloga, ki jo je posamezno podjetje imelo pri izvajanju usklajenih ravnanj, dobiček, ki so ga podjetja lahko imela zaradi teh ravnanj, velikost teh podjetij in vrednost zadevnega blaga ter nevarnost, ki jo ta vrsta kršitev pomeni za Evropsko skupnost. Upoštevati je treba objektivne dejavnike, kot so vsebina in trajanje protikonkurenčnih ravnanj, njihovo število in intenzivnost, obseg prizadetega trga in škoda, povzročena gospodarskemu javnemu redu. Pri preučitvi je treba prav tako upoštevati relativni pomen in tržni delež odgovornih podjetij ter morebitno ponovno kršitev.

(Glej točki 123 in 124.)

8. Zaradi preglednosti je Komisija sprejela Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ, v katerih navaja, na kakšni osnovi bo upoštevala različne okoliščine kršitve in posledice, ki jih te lahko imajo za znesek globe. Te smernice, ki pomenijo pravila ravnanja, ki kažejo na prakso, ki ji je treba slediti in od katere upravni organ v določenih primerih ne more odstopiti, ne da bi navedel razloge, ki so v skladu z načelom enakega obravnavanja, so omejene na opis metode preizkusa kršitve, ki jo uporablja Komisija, in merila, ki jih mora upoštevati pri določanju zneska globe. Komisija mora zato v obrazložiti odločbe med drugim pojasniti, kako je pretehtala in ocenila dejavnike, ki jih je upoštevala.

(Glej točke od 126 do 128.)

9. Glede določitve zneska glob, naloženih zaradi kršitve pravil o konkurenci, je neomejena pristojnost, ki je bila v skladu s členom 261 PDEU sodišču Unije priznana v členu 17 Uredbe št. 17, zdaj priznana v členu 31 Uredbe št. 1/2003. Ta pristojnost sodišču omogoča, da preseže le nadzor zakonitosti in nadomesti presojo Komisije s svojo ter tako odpravi, zniža ali zviša naloženo globo ali periodično denarno kazen.

Vendar izvajanje neomejene sodne pristojnosti ne pomeni isto kot nadzor po uradni dolžnosti, postopek pred sodiščem Unije pa je kontradiktoren. Razen razlogov javnega reda, kot je neobstoj obrazložitve izpodbijane odločbe, ki jih mora sodišče preizkusiti po uradni dolžnosti, mora pritožbene razloge zoper izpodbijano odločbo navesti tožeča stranka in v utemeljitev teh razlogov predložiti dokaze. Ta postopkovna zahteva ne nasprotuje pravilu, v skladu s katerim je pri kršitvah pravil o konkurenci Komisija tista, ki mora predložiti dokaz o kršitvah, ki jih ugotovi, in navesti, kateri dokazi pravno zadostno dokazujejo obstoj dejstev, ki pomenijo kršitev. V okviru tožbe pred sodiščem se od tožeče stranke namreč zahteva, da opredeli tiste elemente izpodbijane odločbe, ki jih prereka, da v zvezi s tem oblikuje razloge in predloži dokaze, na podlagi katerih je mogoče resno sklepati, da so ti razlogi utemeljeni.

(Glej točke od 130 do 132.)

10. Nadzor, določen s Pogodbama glede odločb, ki jih Komisija sprejme na področju konkurence, pomeni, da lahko sodišče Unije opravlja nadzor tako nad uporabo prava kot nad dejstvi in da ima pooblastilo za presojo dokazov, razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe in spremembo zneska glob. Zato ni mogoče sklepati, da bi bil nadzor zakonitosti, določen v členu 263 PDEU in dopolnjen z neomejeno sodno pristojnostjo glede zneska globe, določeno v členu 31 Uredbe št. 1/2003, v nasprotju z zahtevami načela učinkovitega sodnega varstva, določenega v členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(Glej točko 133.)