Zadeva C-378/10

VALE Építési kft.

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Legfelsőbb Bíróság)

„Člena 49 PDEU in 54 PDEU — Svoboda ustanavljanja — Načeli enakovrednosti in učinkovitosti — Čezmejno preoblikovanje — Zavrnitev vpisa v register“

Povzetek sodbe

1. Vprašanja za predhodno odločanje — Pristojnost Sodišča — Meje — Splošna ali hipotetična vprašanja — Vprašanja, ki se nanašajo na to, da država članica družbi, za katero velja pravo druge države članice, zavrne vpis v register družb — Dopustnost

   (člen 267 PDEU)

2. Prosto gibanje oseb — Svoboda ustanavljanja — Določbe Pogodbe — Področje uporabe — Čezmejno preoblikovanje družb — Nacionalna zakonodaja, ki dopušča preoblikovanje le nacionalnih družb, ne pa družb, za katere velja pravo druge države članice — Vključitev

   (člena 49 in 54 PDEU)

3. Prosto gibanje oseb — Svoboda ustanavljanja — Nacionalna zakonodaja, ki na splošno preprečuje preoblikovanje družbe, za katero velja pravo druge države članice v družbo nacionalnega prava — Omejitev svobode ustanavljanja — Upravičenost — Neobstoj

   (člena 49 in 54 PDEU)

4. Prosto gibanje oseb — Svoboda ustanavljanja — Čezmejno preoblikovanje družbe — Uporaba nacionalne zakonodaje o preoblikovanjih znotraj države, ki urejajo ustanovitev in delovanje družb, s strani države članice gostiteljice — Dopustnost — Pogoji — Spoštovanje načel učinkovitosti in enakovrednosti

   (člena 49 in 54 PDEU)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 18 in 19.)

2.  Za družbo, nastalo s čezmejnim preoblikovanjem, velja nujno le nacionalno pravo države članice gostiteljice, ki določa potrebno navezno okoliščino ter njeno ustanovitev in delovanje. Tako izraza „če je v skladu s tem pravom to mogoče“ iz zadnjega dela točke 112 sodbe z dne 16. decembra 2008 v zadevi Cartesio, C- 210/06, ni mogoče razumeti, kot da se želi zakonodaja države članice gostiteljice glede preoblikovanja družb takoj izogniti pravilom Pogodbe DEU, ki se nanašajo na svobodo ustanavljanja, ampak kot da izraža zgolj ugotovitev, da družba, ustanovljena v skladu z nacionalnim pravnim redom, obstaja le po nacionalni zakonodaji, ki tako „dopušča“ ustanovitev družbe, če so izpolnjeni za to določeni pogoji.

   Zato nacionalna zakonodaja, ki za nacionalne družbe določa možnost njihovega preoblikovanja, ne dopušča pa preoblikovanja družbe, za katero velja pravo druge države članice, spada na področje uporabe členov 49 PDEU in 54 PDEU.

   (Glej točke od 30 do 33.)

3.  Člena 49 PDEU in 54 PDEU je treba razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni zakonodaji, ki za družbe notranjega prava določa možnost preoblikovanja, na splošno pa ne omogoča preoblikovanja družbe, za katero velja pravo druge države članice, v družbo nacionalnega prava z ustanovitvijo zadnjenavedene družbe.

   Prvič, različnega obravnavanja glede na to, ali je preoblikovanje notranje ali čezmejno, ni mogoče upravičiti z neobstojem pravil sekundarnega prava Unije. Drugič, nujni razlogi v splošnem interesu, kot sta varstvo interesov upnikov, manjšinskih družbenikov in zaposlenih ter ohranitev učinkovitosti davčnih nadzorov in poštenosti trgovinskih poslov, gotovo lahko upravičujejo ukrep, ki omejuje svobodo ustanavljanja, če tak omejevalni ukrep lahko zagotavlja uresničevanje zastavljenih ciljev in ne preseže tistega, kar je potrebno za njihovo doseganje. Vendar takega upravičenja ni, če zadevna nacionalna zakonodaja na splošno zavrača čezmejna preoblikovanja, posledica česar je onemogočanje takih operacij, tudi če interesi, navedeni v prejšnji točki, ne bi bili ogroženi. V vsakem primeru tako pravilo prekorači okvire, ki so potrebni za doseganje ciljev varstva navedenih interesov.

   (Glej točke 38, od 39 do 41 in točko 1 izreka.)

4.  Člena 49 PDEU in 54 PDEU je treba v okviru čezmejnega preoblikovanja družbe razlagati tako, da je država članica gostiteljica za tako operacijo upravičena določiti upoštevno notranje pravo in tako uporabiti določbe svojega notranjega prava o čezmejnih preoblikovanjih znotraj države, ki urejajo ustanovitev in delovanje družbe, kot so zahteve v zvezi s pripravo bilance stanja in popisa sredstev. Vendar načeli enakovrednosti in učinkovitosti nasprotujeta, da država članica gostiteljica

   —	pri čezmejnih preoblikovanjih zavrne navedbo družbe, ki je zahtevala preoblikovanje, kot „pravne prednice“, če je taka navedba družbe prednice v registru družb predvidena za preoblikovanja znotraj države, in

   —	pri postopku vpisa družbe v register ne upošteva ustrezno dokumentov organov države članice izvora. (Glej točko 62 in točko 2 izreka.)