Zadeva C-262/10

Döhler Neuenkirchen GmbH

proti

Hauptzollamt Oldenburg

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof)

„Carinski zakonik Skupnosti — Uredba (EGS) št. 2913/92 — Člen 204(1)(a) — Postopek aktivnega oplemenitenja — Sistem odloga plačila — Nastanek carinskega dolga — Neizpolnitev obveznosti predložitve obračuna zaključka v predpisanem roku“

Povzetek – Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 6. septembra 2012

1. Sodni postopek – Ustni postopek – Ponovno odprtje – Obveznost ponovnega odprtja ustnega postopka, da se strankam omogoči, da predložijo stališča glede pravnih vprašanj, ki so se pojavila v sklepnih predlogih generalnega pravobranilca in niso bila predmet razprave med strankami – Neobstoj

   (člen 252, drugi odstavek, PDEU; Poslovnik Sodišča, člen 61)

2. Carinska unija – Nastanek carinskega dolga zaradi neizpolnitve obveznosti, ki se nanaša na uporabo zadevnega carinskega postopka – Neizpolnitve brez posledic za pravilno delovanje carinskega postopka – Obseg – Nespoštovanje roka za predložitev obračuna zaključka – Izključitev – Tveganje nastanka dvojnega carinskega dolga – Presoja, ki jo opravijo nacionalna sodišča

   (Uredba Sveta št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 648/2005, člen 204(1)(a); Uredba Komisije št. 2454/93, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 214/2007, člen 521(1), prvi pododstavek, in člen 859, točka 9)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 29 in 30.)

2.  Člen 204(1)(a) Uredbe št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 648/2005, je treba razlagati tako, da kršitev obveznosti preložitve obračuna zaključka nadzornemu uradu v 30 dneh po izteku roka, določenega za zaključek iz člena 521(1), prvi pododstavek, prva alinea, Uredbe št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 214/2007, povzroči nastanek carinskega dolga za celotno uvoženo blago, za katero je treba narediti obračun zaključka, vključno s tistim, ki je bilo ponovno izvoženo z ozemlja Evropske unije, če se oceni, da niso izpolnjeni pogoji iz člena 859, točka 9, navedene uredbe št. 2454/93.

   V teh okoliščinah nastanek carinskega dolga nima narave sankcije, temveč ga je treba obravnavati kot posledico neizpolnitve pogojev, ki se zahtevajo za pridobitev ugodnosti, ki izhaja iz uporabe postopka aktivnega oplemenitenja v obliki sistema odloga plačila. Ta postopek namreč zajema dodelitev pogojne ugodnosti, ki je ni mogoče dodeliti, če z njim povezani pogoji niso spoštovani, zaradi česar se ne uporabi odlog plačila in je zato upravičena naložitev plačila carinskih dajatev.

   Glede nevarnosti nastanka dvojnega carinskega dolga za blago, ki ni bilo ponovno izvoženo, se morajo nacionalna sodišča prepričati, da carinski organi niso povzročili nastanka drugega carinskega dolga za blago, za katero bi carinski dolg že nastal na podlagi prejšnjega obdavčljivega dogodka.

   (Glej točke 43 in od 46 do 48 ter izrek.)

Zadeva C-262/10

Döhler Neuenkirchen GmbH

proti

Hauptzollamt Oldenburg

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof)

„Carinski zakonik Skupnosti — Uredba (EGS) št. 2913/92 — Člen 204(1)(a) — Postopek aktivnega oplemenitenja — Sistem odloga plačila — Nastanek carinskega dolga — Neizpolnitev obveznosti predložitve obračuna zaključka v predpisanem roku“

Povzetek – Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 6. septembra 2012

1. Sodni postopek — Ustni postopek — Ponovno odprtje — Obveznost ponovnega odprtja ustnega postopka, da se strankam omogoči, da predložijo stališča glede pravnih vprašanj, ki so se pojavila v sklepnih predlogih generalnega pravobranilca in niso bila predmet razprave med strankami — Neobstoj

   (člen 252, drugi odstavek, PDEU; Poslovnik Sodišča, člen 61)

2. Carinska unija — Nastanek carinskega dolga zaradi neizpolnitve obveznosti, ki se nanaša na uporabo zadevnega carinskega postopka — Neizpolnitve brez posledic za pravilno delovanje carinskega postopka — Obseg — Nespoštovanje roka za predložitev obračuna zaključka — Izključitev — Tveganje nastanka dvojnega carinskega dolga — Presoja, ki jo opravijo nacionalna sodišča

   (Uredba Sveta št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 648/2005, člen 204(1)(a); Uredba Komisije št. 2454/93, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 214/2007, člen 521(1), prvi pododstavek, in člen 859, točka 9)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 29 in 30.)

2.  Člen 204(1)(a) Uredbe št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 648/2005, je treba razlagati tako, da kršitev obveznosti preložitve obračuna zaključka nadzornemu uradu v 30 dneh po izteku roka, določenega za zaključek iz člena 521(1), prvi pododstavek, prva alinea, Uredbe št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 214/2007, povzroči nastanek carinskega dolga za celotno uvoženo blago, za katero je treba narediti obračun zaključka, vključno s tistim, ki je bilo ponovno izvoženo z ozemlja Evropske unije, če se oceni, da niso izpolnjeni pogoji iz člena 859, točka 9, navedene uredbe št. 2454/93.

   V teh okoliščinah nastanek carinskega dolga nima narave sankcije, temveč ga je treba obravnavati kot posledico neizpolnitve pogojev, ki se zahtevajo za pridobitev ugodnosti, ki izhaja iz uporabe postopka aktivnega oplemenitenja v obliki sistema odloga plačila. Ta postopek namreč zajema dodelitev pogojne ugodnosti, ki je ni mogoče dodeliti, če z njim povezani pogoji niso spoštovani, zaradi česar se ne uporabi odlog plačila in je zato upravičena naložitev plačila carinskih dajatev.

   Glede nevarnosti nastanka dvojnega carinskega dolga za blago, ki ni bilo ponovno izvoženo, se morajo nacionalna sodišča prepričati, da carinski organi niso povzročili nastanka drugega carinskega dolga za blago, za katero bi carinski dolg že nastal na podlagi prejšnjega obdavčljivega dogodka.

   (Glej točke 43 in od 46 do 48 ter izrek.)