Zadeva C-130/10

Evropski parlament

proti

Svetu Evropske unije

„Skupna zunanja in varnostna politika — Uredba (ES) št. 881/2002 — Uredba (EU) št. 1286/2009 — Omejevalni ukrepi za osebe in subjekte, povezane z Osamo bin Ladnom, mrežo Al Kaida in talibani — Zamrznitev sredstev in gospodarskih virov — Izbira pravne podlage — Člena 75 PDEU in 215 PDEU — Začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe — Prehodne določbe — Skupna stališča in sklepi SZVP — Skupni predlog visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisije“

Povzetek sodbe

1. Akti institucij — Izbira pravne podlage — Merila — Akt Unije, ki ima dvojni cilj in dva sestavna dela — Sklicevanje na bistveni ali prevladujoči cilj ali sestavni del — Neločljivo povezani cilji ali sestavni deli — Seštevanje pravnih podlag — Meje — Nezdružljivost postopkov

2. Evropska unija — Skupna zunanja in varnostna politika — Posebni omejevalni ukrepi za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osamo bin Ladnom, mrežo Al Kaida in talibani — Uredba št. 1286/2009 — Zamrznitev sredstev in gospodarskih virov — Postopek vpisa na seznam, sestavljen v skladu z resolucijama Varnostnega sveta Združenih narodov 1267 (1999) in 1333 (2000) — Izbira pravne podlage — Člen 215 PDEU

   (člena 3(2) PEU in 21(2)(c) PEU; člen 215(2) PDEU; Skupno stališče Sveta 2002/402; uredbi Sveta št. 881/2002 in št. 1286/2009)

3. Evropska unija — Skupna zunanja in varnostna politika — Posebni omejevalni ukrepi za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osamo bin Ladnom, mrežo Al Kaida in talibani — Uredba št. 1286/2009 — Zamrznitev sredstev in gospodarskih virov — Postopek vpisa na seznam, sestavljen v skladu z resolucijama Varnostnega sveta Združenih narodov 1267 (1999) in 1333 (2000) — Postopek, ki jamči spoštovanje temeljnih pravic — Izbira pravne podlage — Člen 215 PDEU, in ne člen 75 PDEU — Dopustnost

   (člena 75 PDEU in 215(2) PDEU; Uredba Sveta št. 1286/2009)

4. Evropska unija — Skupna zunanja in varnostna politika — Posebni omejevalni ukrepi za nekatere osebe in organizacije v okviru boja proti terorizmu — Skupni predlog Komisije in visokega predstavnika — Časovni zamik — Dopustnost

   (člen 215 PDEU)

5. Evropska unija — Skupna zunanja in varnostna politika — Posebni omejevalni ukrepi za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osamo bin Ladnom, mrežo Al Kaida in talibani — Skupno stališče 2002/402 — Učinki po začetku veljave Lizbonske pogodbe

   (Protokol št. 36, priložen k Pogodbam EU, PEU in ESAE, člen 9; Skupno stališče Sveta 2002/402)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 42 do 45.)

2.  Člen 215(2) PDEU je lahko pravna podlaga omejevalnih ukrepov, vključno z ukrepi za boj proti terorizmu, ki jih Unija sprejme proti fizičnim ali pravnim osebam, skupinam ali nedržavnim subjektom, kadar sklep o sprejetju navedenih ukrepov izvira iz njenega delovanja v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP).

   Čeprav bi namreč boj proti terorizmu in njegovemu financiranju sicer lahko spadal med cilje območja svobode, varnosti in pravice, kakor so razvidni zlasti iz člena 3(2) PEU, pa cilj boja proti mednarodnemu terorizmu in njegovemu financiranju, da bi se ohranila mednarodna mir in varnost, ustreza ciljem določb Pogodb v zvezi z zunanjim delovanjem Unije, kot so določeni v členu 21(2)(c) PEU. Cilj delovanja Unije v okviru SZVP ter ukrepov za izvajanje te politike v okviru zunanjega delovanja Unije in zlasti omejevalnih ukrepov v smislu člena 215(2) PDEU je zato lahko boj proti terorizmu.

   Iz tega sledi, da je člen 215(2) PDEU primerna pravna podlaga Uredbe št. 1286/2009 o spremembah Uredbe št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osamo bin Ladnom, mrežo Al Kaida in talibani. Ta uredba namreč uvaja postopek uvrstitve na seznam, narejen v skladu z resolucijama Varnostnega sveta Združenih narodov 1267 (1999) in 1333 (2000), ki jamči spoštovanje temeljnih pravic obrambe. Spreminja Uredbo št. 881/2002, ki je eden od instrumentov, s katerimi je Unija izvedla ukrep, ki je bil dogovorjen v Varnostnem svetu in je bil namenjen ohranitvi mednarodnega miru in varnosti ter je glede na svoje cilje in vsebino povezana s sklepom Unije s področja SZVP.

   (Glej točke 61, 63, 65, 71 in 76.)

3.  Uredbo št. 1286/2009 o spremembah Uredbe št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osamo bin Ladnom, mrežo Al Kaida in talibani, ki vsebuje jamstva glede spoštovanja temeljnih pravic oseb, navedenih na seznamu, narejenem v skladu z resolucijama Varnostnega sveta Združenih narodov 1267 (1999) in 1333 (2000), je mogoče sprejeti na podlagi člena 215(2) PDEU, in ne člena 75 PDEU.

   Čeprav je sodelovanje Parlamenta v zakonodajnem postopku izkaz temeljnega načela demokratičnosti na ravni Unije, v skladu s katerim ljudstvo sodeluje pri izvrševanju oblasti prek predstavniške skupščine, pa ne bi bilo v nasprotju s pravom Unije, če bi se lahko ukrepi, ki neposredno vplivajo na temeljne pravice posameznikov in skupin, sprejemali po postopku brez sodelovanja Parlamenta. Obveznost spoštovati temeljne pravice v skladu s členom 51(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah namreč zavezuje vse institucije, organe, urade in agencije Unije. Poleg tega tako na podlagi besedil člena 75 PDEU kot člena 215(3) PDEU akti iz teh členov vključujejo potrebne določbe o pravnih jamstvih.

   (Glej točke 81, 83 in 84.)

4.  Člen 215 PDEU zahteva le obstoj skupnega predloga Komisije in visokega predstavnika, ne da bi moral visoki predstavnik predložiti ločeno obrazložitev ali dopolniti tisto iz predloga Komisije.

   (Glej točko 105.)

5.  V skladu s členom 9 Protokola (št. 36) o prehodnih določbah akti institucij, organov, uradov in agencij Unije, sprejeti na podlagi Pogodbe EU pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, obdržijo pravni učinek, dokler niso razveljavljeni, razglašeni za nične ali spremenjeni zaradi izvajanja Pogodb.

   Tako je tudi glede Skupnega stališča 2002/402 o omejevalnih ukrepih proti Osami bin Ladnu, članom organizacije Al Kaida in talibanom ter drugim osebam, skupinam, podjetjem in subjektom v zvezi z njimi, katerega učinki so se tako ohranili po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, dokler to stališče ni bilo razveljavljeno, razglašeno za nično ali spremenjeno.

   Zato dejstvo, da Pogodba EU na področju skupne zunanje in varnostne politike ne določa več sprejetja skupnih stališč, temveč sklepe, ne pomeni, da skupna stališča, sprejeta pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, prenehajo veljati, saj bi bil sicer členu 9 Protokola (št. 36) odvzet velik del polnega učinka. Čeprav pravni kontekst teh dveh kategorij pravnih aktov ni enak, je mogoče šteti, da skupna stališča, ki po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe niso bila razveljavljena, razglašena za nična ali spremenjena, za namene izvajanja člena 215 PDEU ustrezajo sklepom, sprejetim v skladu s poglavjem 2 naslova V Pogodbe EU, na katere se navedeni člen sklicuje.

   (Glej točke od 107 do 110.)