Keywords
Summary

Keywords

1. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Posebna ureditev obdavčenja podjetja, ki mu zagotavlja ugodnost

(člen 87(1) ES)

2. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Posebna ureditev obdavčenja podjetja – Izravnava razlike v obdavčitvi, od katere je imelo podjetje v nekem obdobju korist, s presežkom davka, plačanega v drugem obdobju zaradi pavšalne dajatve

(člen 87(1) ES)

3. Pomoči, ki jih dodelijo države – Vračilo nezakonite pomoči – Pomoč, dodeljena v nasprotju s pravili postopka iz člena 88 ES – Morebitno legitimno pričakovanje prejemnikov – Varstvo – Pogoji in meje

(člen 88(3) ES)

4. Pomoči, ki jih dodelijo države – Vračilo nezakonite pomoči – Desetletno zastaranje iz člena 15 Uredbe št. 659/1999 – Začetek zastaralnega roka – Datum dodelitve pomoči upravičencu

(člen 88(2) ES, Uredba Sveta št. 659/1999, člen 15)

5. Pomoči, ki jih dodelijo države – Odločba Komisije, s katero je bila ugotovljena nezdružljivost pomoči s skupnim trgom in odrejeno njeno vračilo – Možnost, da Komisija prepusti nalogo izračuna natančnega zneska, ki ga je treba vrniti, nacionalnim organom – Kršitev načela pravne varnosti – Neobstoj

Summary

1. S posebno ureditvijo obdavčenja je lahko podeljena ugodnost podjetju v smislu člena 87(1) ES, čeprav mora biti natančen znesek pomoči, dodeljenih na podlagi te ureditve, določen na podlagi nekaterih dejavnikov, ki niso povezani s to ureditvijo.

Čeprav je ugotovitev o obstoju pomoči odvisna od več dejavnikov, ki niso povezani s posebno ureditvijo obdavčenja, kot je letni obrtni davek in višina davčnih stopenj, ki jih vsako leto izglasujejo lokalne skupnosti, take okoliščine nikakor ne preprečujejo, da bi se lahko posebna ureditev obdavčenja že ob sprejetju opredelila kot državna pomoč v smislu člena 87(1) ES. Razlikovati je namreč treba med sprejetjem sheme pomoči na eni strani in dodelitvijo letnih pomoči podjetju na podlagi te ureditve, katerih natančen znesek je bil odvisen od nekaterih zunanjih dejavnikov, na drugi.

V takem primeru je ugodnost po eni strani lahko posledica nespremenljivke v okviru posebne davčne ureditve, ki se je uporabljala za podjetje, v primerjavi s splošno pravno ureditvijo, in po drugi strani spremenljivke, odvisne od dejanskih okoliščin, in sicer lokacije prostorov ali zemljišč v različnih lokalnih skupnostih, ter davčne stopnje, ki se je uporabljala v teh lokalnih skupnostih.

(Glej točke od 21 do 23 in 27.)

2. Pojem pomoči v smislu člena 87(1) ES ne pomeni, da ukrepa ni mogoče opredeliti za državno pomoč, če je njenemu prejemniku naložen poseben strošek, ki je ločen in z zadevno državno pomočjo ni povezan.

Ugotovitev, ali se s presežkom davka, ki ga je podjetje zaradi pavšalne dajatve, ki ji je bilo zavezano, plačalo v nekem obdobju, izravna razlika v obdavčitvi, od katere je imelo podjetje korist v drugem obdobju, je odvisna od preučitve objektivnih značilnosti veljavne pavšalne dajatve in vprašanja, ali jo je mogoče šteti za strošek, neločljivo povezan z ugodnostjo, ki je je bilo podjetje deležno, ker se je zanj uporabljala posebna ureditev obdavčenja. Zgolj na podlagi dejstva, da sta bili tako pavšalna dajatev kakor posebna ureditev obdavčenja uvedeni z istim zakonom, ni mogoče dokazati, da je bila zavezanost podjetja za plačilo pavšalne dajatve neločljivo povezana z uvedbo posebne ureditve obdavčenja.

(Glej točke 43, 44 in 48.)

3. Podjetja, ki so prejela pomoč, lahko ob upoštevanju nujnosti nadzora nad državnimi pomočmi, ki ga izvaja Komisija, načeloma legitimno pričakujejo, da je bila pomoč zakonita, samo če je bila dodeljena v skladu s postopkom iz člena 88 ES, preudaren gospodarski subjekt pa mora biti po navadi sposoben ugotoviti, ali se je ravnalo v skladu z navedenim postopkom. Predvsem takrat, ko je bil ukrep pomoči izveden brez predhodne priglasitve Komisiji in je torej v skladu s členom 88(3) ES nezakonit, prejemnik pomoči ne more imeti legitimnih pričakovanj glede pravilnosti dodelitve pomoči.

Poleg tega, če pomoč ni priglašena Komisiji, njena nedejavnost glede tega ukrepa ni pomembna.

(Glej točki 59 in 60.)

4. Za pooblastila Komisije zahtevati vračilo pomoči v skladu s členom 15(1) Uredbe št. 659/1999, ki se nanaša na uporabo člena 88 ES, velja desetletni zastaralni rok. Iz odstavka 2 istega člena je razvidno, da zastaralni rok začne teči šele na dan, ko je nezakonita pomoč dodeljena upravičencu. Zato je odločilni element za določitev zastaralnega roka iz člena 15 dejanska dodelitev pomoči.

Iz tega člena 15(2) je razvidno, da se v tej določbi za določitev datuma, od katerega začne teči zastaralni rok, sklicuje na dodelitev pomoči upravičencu, in ne na datum sprejetja sheme pomoči.

Določitev datuma dodelitve pomoči se lahko razlikuje glede na naravo zadevne pomoči. V primeru večletne sheme v obliki nakazil ali občasne dodelitve ugodnosti sta lahko datum sprejetja pravnega akta, ki je podlaga za dodelitev pomoči, in datum, ko so upravičenci dejansko deležni ugodnosti, precej narazen. V takem primeru bi bilo treba za izračun zastaralnega roka šteti, da je pomoč dodeljena upravičencu šele na datum, ko mu je dejansko dodeljena.

(Glej točke od 80 do 82.)

5. Načelo pravne varnosti, ki je del splošnih načel prava Unije, zahteva, da so pravna pravila jasna, natančna in da imajo predvidljive učinke, da se lahko zadevne osebe orientirajo v položajih in pravnih razmerjih, ki izhajajo iz pravnega reda.

Na področju državnih pomoči nobena določba prava Unije od Komisije ne zahteva, da pri odrejanju povračila pomoči, razglašene za nezdružljivo s skupnim trgom, določi natančen znesek pomoči, ki ga je treba vrniti. Zadostuje, da so v odločbi Komisije podatki, ki njenemu naslovniku dopuščajo, da sam in brez pretiranih težav določi ta znesek.

(Glej točki 100 in 102.)