Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62010CJ0038

    Povzetek sodbe

    Zadeva C-38/10

    Evropska komisija

    proti

    Portugalski republiki

    „Neizpolnitev obveznosti države — Člen 49 PDEU — Davčna zakonodaja — Prenos davčnega rezidentstva — Prenos premoženja — Takojšnja obdavčitev ob zapustitvi ozemlja“

    Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 6. septembra 2012

    1. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Predmet spora – Določitev med predhodnim postopkom – Obveznost Komisije, da določi enake očitke najprej v opominu in nato v obrazloženem mnenju ter v tožbi – Neobstoj – Nedopustnost

      (člen 256 PDEU)

    2. Prosto gibanje oseb – Svoboda ustanavljanja – Določbe Pogodbe – Področje uporabe

      (člen 49 PDEU)

    3. Prosto gibanje oseb – Svoboda ustanavljanja – Omejitve – Davčna zakonodaja – Prenos sedeža in kraja dejanskega delovanja poslovodstva družbe nacionalnega prava ali prenos premoženja stalne poslovne enote družbe nerezidentke z ozemlja zadevne države članice v drugo državo članico – Nacionalna ureditev, ki določa takojšnjo obdavčitev nerealiziranih dobičkov prenesenega premoženja – Nedopustnost

      (člen 49 PDEU)

    1.  Glej besedilo odločbe.

      (Glej točki 15 in 16.)

    2.  Glej besedilo odločbe.

      (Glej točke od 24 do 26.)

    3.  Država članica s tem, da je sprejela in ohranila v veljavi predpise v zvezi z obdavčitvijo pravnih oseb, ki se uporabljajo, ko družba nacionalnega prava prenese svoj sedež in kraj dejanskega delovanja poslovodstva v drugo državo članico ali ko gre za prenos dela ali celotnega premoženja stalne poslovne enote družbe nerezidentke z ozemlja te države v drugo državo članico, in ki določajo takojšnjo obdavčitev nerealiziranih povečanj vrednosti zadevnega premoženja, nerealiziranih povečanj vrednosti iz izključno nacionalnih transakcij pa ne, ni izpolnila obveznosti iz člena 49 PDEU. Taki družbi se namreč naložijo finančne sankcije v nasprotju z družbo, za katero velja pravo te iste države članice, ki omejuje podobne transakcije na ozemlje te države, ne da bi bilo mogoče to različno obravnavanje upravičiti z različnim objektivnim položajem.

      (Glej točke od 27 do 29 in 35 ter izrek.)

    Top

    Zadeva C-38/10

    Evropska komisija

    proti

    Portugalski republiki

    „Neizpolnitev obveznosti države — Člen 49 PDEU — Davčna zakonodaja — Prenos davčnega rezidentstva — Prenos premoženja — Takojšnja obdavčitev ob zapustitvi ozemlja“

    Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 6. septembra 2012

    1. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti — Predmet spora — Določitev med predhodnim postopkom — Obveznost Komisije, da določi enake očitke najprej v opominu in nato v obrazloženem mnenju ter v tožbi — Neobstoj — Nedopustnost

      (člen 256 PDEU)

    2. Prosto gibanje oseb — Svoboda ustanavljanja — Določbe Pogodbe — Področje uporabe

      (člen 49 PDEU)

    3. Prosto gibanje oseb — Svoboda ustanavljanja — Omejitve — Davčna zakonodaja — Prenos sedeža in kraja dejanskega delovanja poslovodstva družbe nacionalnega prava ali prenos premoženja stalne poslovne enote družbe nerezidentke z ozemlja zadevne države članice v drugo državo članico — Nacionalna ureditev, ki določa takojšnjo obdavčitev nerealiziranih dobičkov prenesenega premoženja — Nedopustnost

      (člen 49 PDEU)

    1.  Glej besedilo odločbe.

      (Glej točki 15 in 16.)

    2.  Glej besedilo odločbe.

      (Glej točke od 24 do 26.)

    3.  Država članica s tem, da je sprejela in ohranila v veljavi predpise v zvezi z obdavčitvijo pravnih oseb, ki se uporabljajo, ko družba nacionalnega prava prenese svoj sedež in kraj dejanskega delovanja poslovodstva v drugo državo članico ali ko gre za prenos dela ali celotnega premoženja stalne poslovne enote družbe nerezidentke z ozemlja te države v drugo državo članico, in ki določajo takojšnjo obdavčitev nerealiziranih povečanj vrednosti zadevnega premoženja, nerealiziranih povečanj vrednosti iz izključno nacionalnih transakcij pa ne, ni izpolnila obveznosti iz člena 49 PDEU. Taki družbi se namreč naložijo finančne sankcije v nasprotju z družbo, za katero velja pravo te iste države članice, ki omejuje podobne transakcije na ozemlje te države, ne da bi bilo mogoče to različno obravnavanje upravičiti z različnim objektivnim položajem.

      (Glej točke od 27 do 29 in 35 ter izrek.)

    Top