Zadevi T‑56/09 in T‑73/09

Saint-Gobain Glass France SA in drugi

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca — Omejevalni sporazumi — Evropski trg avtomobilskega stekla — Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES — Sporazumi o razdelitvi trga in izmenjavi poslovno občutljivih podatkov — Uredba (ES) št. 1/2003 — Ugovor nezakonitosti — Globe — Retroaktivna uporaba smernic za izračun zneskov glob za leto 2006 — Vrednost prodaje — Ponovna kršitev — Dodatni znesek — Odgovornost za kršitev — Zgornja meja globe — Konsolidirani promet skupine“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 27. marca 2014

1. Pravo Evropske Unije – Načela – Temeljne pravice – Spoštovanje, ki ga zagotavlja sodišče Unije – Pravica vsakogar do pravičnega sojenja – Zagotavljanje z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah – Zagotavljanje z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah – Upravni in sodni postopek na področju konkurence – Uporaba – Obseg

   (členi 81 ES, 82 ES in 230 ES; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47(2); Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(5))

2. Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Zagotavljanje z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah – Sodni nadzor odločb, ki jih je Komisija sprejela na področju konkurence – Nadzor zakonitosti in neomejen sodni nadzor tako nad uporabo prava kot nad dejstvi – Kršitev – Neobstoj

   (členi 81 ES, 82 ES in 230 ES; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47(2); Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31)

3. Pravo Evropske unije – Načela – Temeljne pravice – Domneva nedolžnosti – Postopek na področju konkurence – Uporabnost – Obseg – Izvršitev nedokončnih sankcij – Dopustnost

   (členi 81(1) ES; člen 6(2) PEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 48(1); Uredba Sveta št. 1/2003, člen 2; Uredba Komisije št. 773/2004)

4. Konkurenca – Upravni postopek – Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Obvezna vsebina – Spoštovanje pravice do obrambe – Navedba meril za izračun načrtovane globe – Prezgodnja navedba – Neobstoj obveznosti navedbe morebitne spremembe politike glede višine zneska glob

   (člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 27)

5. Konkurenca – Globe – Odločba o naložitvi glob – Obveznost obrazložitve – Obseg – Navedba elementov presoje, ki so Komisiji omogočili ugotovitev resnosti in trajanja kršitve – Zadostna navedba – Obveznost Komisije, da navede številčne podatke v zvezi z načinom izračuna glob – Neobstoj

   (členi 81 ES, 82 ES in 253 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

6. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična in odvisne družbe – Gospodarska enota – Merila presoje – Domneva odločilnega vplivanja matične družbe na hčerinske družbe, ki so v celoti v njeni lasti – Izpodbojnost – Elementi, s katerimi je mogoče ovreči to domnevo – Odvisna družba v lasti holdinške družbe – Okoliščina, ki ne zadostuje za ovrženje navedene domneve

   (člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

7. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična in odvisne družbe – Gospodarska enota – Merila presoje – Domneva odločilnega vplivanja matične družbe na hčerinske družbe, ki so v celoti v njeni lasti – Izpodbojnost – Upoštevanje ob spoštovanju načel domneve nedolžnosti, individualizacije kazni, pravne varnosti in enakosti orožij

   (člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

8. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična in odvisne družbe – Gospodarska enota – Merila presoje – Domneva odločilnega vplivanja matične družbe na hčerinske družbe, ki so v celoti v njeni lasti – Obveznosti dokazovanja družbe, ki želi to domnevo ovreči – Izpodbojnost

   (člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

9. Pravo Evropske unije – Načela – Prepoved retroaktivnosti kazenskih določb – Področje uporabe – Globe, naložene zaradi kršitve pravil konkurence – Vključitev – Kršitev zaradi uporabe smernic o načinu določanja glob glede kršitve, storjene pred njihovo uvedbo – Neobstoj

   (člena 81 ES in 82 ES; Listina Evropske unije o temeljnih pravicahčlen 49; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); obvestili Komisije 98/C 9/03 in 2006/C 210/02)

10. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Uporaba smernic o načinu določanja glob – Kršitev načela prepovedi retroaktivnosti – Neobstoj – Kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj – Neobstoj

    (člena 81 ES in 82 ES; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 49; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); obvestili Komisije 98/C 9/03 in 2006/C 210/02)

11. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Obteževalne okoliščine – Ponovna kršitev – Podobne kršitve, ki jih zaporedoma storijo podjetja, ki spadajo v isto gospodarsko enoto – Vključitev – Pogoji – Dokazno breme Komisije

    (člena 81(1) ES in 82 ES; (Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 28, prva alinea)

12. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Obteževalne okoliščine – Ponovna kršitev – Pojem – Podjetje, ki ni bilo sankcionirano s prejšnjo odločbo Komisije niti nanj ni bilo naslovljeno obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Izključitev

    (člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 28, prva alinea)

13. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Obteževalne okoliščine – Ponovna kršitev – Pojem – Neobstoj zastaralnega roka – Diskrecijska pravica Komisije – Načelo sorazmernosti – Upoštevanje obdobja, ki je preteklo od prejšnje kršitve

    (člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 28, prva alinea)

14. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Določitev globe sorazmerno z elementi presoje teže kršitve – Globa, ki presega znesek ugodnosti, pridobljene z omejevalnim sporazumom – Nevplivanje

    (člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02)

15. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Diskrecijska pravica Komisije – Presoja glede na naravo kršitve – Zelo resne kršitve – Nujnost določitve njihovega učinka in geografskega obsega – Neobstoj

    (člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 210/C 02/21, točki 21 in 23)

16. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Odvračalni učinek – Splošna zahteva, ki mora Komisijo voditi pri izračunu glob – Neobvezna specifična faza, namenjena splošni presoji vseh upoštevnih okoliščin

    (člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točke od 19 do 26)

17. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Obveznost upoštevanja finančnega položaja zadevnega podjetja – Neobstoj – Obveznost upoštevanja izjemne gospodarske krize – Neobstoj

    (člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 210/C 02/35, točka 35)

18. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Znižanje zneska globe zaradi sodelovanja obdolženega podjetja – Pogoji – Vložitev prošnje za ugodno obravnavo – Diskrecijska pravica Komisije – Upoštevanje tega, da zadevno podjetje ni izpodbijalo dejanskega stanja – Meje

    (člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23; Obvestilo Komisije 2002/C 45/03, točke od 20 do 25)

19. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine – Sodelovanje obdolženega podjetja, ki ne spada na področje uporabe obvestila o ugodni obravnavi – Merila presoje – Upoštevanje tega, da zadevno podjetje ni izpodbijalo dejanskega stanja – Meje

    (člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točka 29)

20. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Najvišji znesek – Izračun – Promet, ki se upošteva – Skupni promet vseh družb, ki sestavljajo gospodarski subjekt, ki deluje kot podjetje – Skupina podjetij, ki deluje v več industrijskih sektorjih – Odločba Komisije, ki se nanaša le na enega od teh sektorjev – Nevplivanje

    (člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

21. Konkurenca – Globe – Znesek – Izvajanje neomejene sodne pristojnosti Splošnega sodišča – Povišanje globe zaradi ponovne kršitve – Napačna uporaba prava glede ponovnih kršiteljev – Znižanje povišanja

    (člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člena 23(2) in 31)

22. Pravo Evropske unije – Načela – Temeljne pravice – Pravica do pravičnega sojenja – Spoštovanje razumnega roka – Upravni in sodni postopek na področju prava konkurence – Uporaba

    (člena 81 ES in 82 ES; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 41(1) in 47, drugi odstavek)

23. Sodni postopek – Trajanje postopka pred Sodiščem prve stopnje – Razumni rok – Spor, ki se nanaša na obstoj kršitve pravil konkurence – Nespoštovanje razumnega roka – Posledice – Odškodninska tožba – Samostojnost glede na ničnostno tožbo

    (člena 81 ES in 82 ES;; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47, drugi odstavek)

24. Pravo Evropske unije – Načela – Temeljne pravice – Spoštovanje, ki ga zagotavlja sodišče Unije – Upoštevanje Evropske konvencije o človekovih pravicah – Pravica vsakogar do pravičnega sojenja – Sestava Splošnega sodišča, ki mora odločati o svoji neupravičeni zamudi – Neobstoj nepristranskosti – Nedopustnost tožbenega razloga

    (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47, drugi odstavek)

1.  Pravica do pravičnega sojenja, zagotovljena s členom 6(1) Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), je splošno načelo prava Unije, ki je odslej določeno s členom 47, drugi odstavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

   Poleg tega na področju prava konkurence Unije Komisija ni „sodišče“ niti v smislu člena 6 EKČP niti v smislu člena 47, drugi odstavek, Listine o temeljnih pravicah. Poleg tega člen 23(5) Uredbe št. 1/2003 izrecno določa, da odločbe, s katerimi Komisija naloži globe zaradi kršitve konkurenčnega prava, nimajo kazenskopravne narave.

   Vendar se glede na naravo zadevnih kršitev ter naravo in težo sankcij, ki se na to navezujejo, pravica do pravičnega sojenja uporablja v postopkih v zvezi s kršitvami pravil o konkurenci, ki veljajo za podjetja in na podlagi katerih je mogoče naložiti globe ali periodične denarne kazni.

   Tako je imelo Evropsko sodišče za človekove pravice je imelo priložnost pojasniti, da upoštevanje člena 6(1) EKČP ne izključuje možnosti, da „kazen“ naloži upravni organ, pristojen za sankcioniranje na področju konkurenčnega prava, če lahko nad odločbo, ki jo sprejme ta organ, pozneje opravi nadzor sodni organ z neomejeno sodno pristojnostjo. Med značilnostmi takega sodnega organa je pristojnost, da v celoti glede dejanskih in pravnih elementov spremeni odločbo, ki jo je izdal nižji organ. Nadzor, ki ga opravi sodišče v takih primerih, se torej ne sme omejiti le na preverjanje zunanje zakonitosti odločbe, ki mu je predložena v nadzor, temveč mora imeti možnost preučiti sorazmernost odločitev organa, ki deluje na področju konkurence, in preveriti njegove tehnične presoje.

   Sodni nadzor, ki ga izvaja Splošno sodišče v zvezi z odločbami, s katerimi Komisija naloži sankcije v primeru kršitve konkurenčnega prava Unije, izpolnjuje te zahteve.

   (Glej točke od 76 do 80.)

2.  Sodni nadzor, ki ga izvaja Splošno sodišče v zvezi z odločbami, s katerimi Komisija naloži sankcije v primeru kršitve konkurenčnega prava Unije, izpolnjuje zahtevo po učinkovitem sodnem nadzoru v smislu člena 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in v smislu člena 47, drugi odstavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

   Pravo Unije najprej Komisiji podeljuje nadzorno nalogo, ki vključuje pregon kršitev členov 81(1) ES in 82 ES, pri čemer mora Komisija v okviru tega upravnega postopka upoštevati procesna jamstva, določena s pravom Unije. Poleg tega je z Uredbo št. 1/2003 pooblaščena za to, da podjetjem ali podjetniškim združenjem, ki so namerno ali iz malomarnosti kršila te določbe, naloži denarne sankcije.

   Dalje, zahteva po učinkovitem sodnem nadzoru kakršne koli odločbe Komisije o ugotovitvi in sankcioniranju kršitve pravil o konkurenci je splošno načelo prava Unije, ki izhaja iz skupnih ustavnih tradicij držav članic. To načelo je odslej vključeno v člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

   Vendar se sodni nadzor nad odločbami, s katerimi Komisija sankcionira kršitve konkurenčnega prava, kot je določen s Pogodbami in dopolnjen z Uredbo št. 1/2003, sklada s tem načelom.

   Na prvem mestu, Splošno sodišče je neodvisno in nepristransko sodišče, ki je bilo ustanovljeno zlasti za to, da se izboljša sodno varstvo interesov posameznika v postopkih, ki zahtevajo natančno preučitev zapletenih dejstev.

   Na drugem mestu, v okviru tožb na podlagi člena 230 ES je treba nadzor zakonitosti odločbe Komisije o ugotovitvi kršitve pravil o konkurenci, zaradi katere se naloži globa, obravnavati kot učinkovit sodni nadzor zadevnega akta. Tožbeni razlogi, ki jih lahko zadevna fizična ali pravna oseba navede v podporo svojemu predlogu za razglasitev ničnosti akta, namreč Splošnemu sodišču omogočajo, da presodi utemeljenost glede dejanskih in pravnih elementov kakršne koli obtožbe. ki jo poda Komisija na področju konkurence.

   Na tretjem mestu, na podlagi člena 31 Uredbe št. 1/2003 je nadzor zakonitosti, določen s členom 230 ES, dopolnjen z neomejeno sodno pristojnostjo, na podlagi katere lahko sodišče poleg nadzora zakonitosti sankcije presojo Komisije nadomesti s svojo presojo ter tako naloženo globo ali periodično denarno kazen odpravi, zniža ali zviša.

   (Glej točke od 80 do 86.)

3.  Načelo domneve nedolžnosti, ki je odslej določeno s členom 48(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, se uporablja zlasti v upravnih in sodnih postopkih v zvezi s kršitvami pravil o konkurenci, ki veljajo za podjetja in na podlagi katerih je mogoče naložiti globe ali periodične denarne kazni.

   Iz obveznosti Komisije, da mora dokazati kršitve, ki jih ugotovi, in predložiti dokaze, s katerimi lahko pravno zadostno dokaže obstoj dejstev, ki pomenijo kršitev, in iz tega, da je treba dvom sodišča Unije, kadar opravlja nadzor odločb, s katerimi Komisija ugotovi kršitev člena 81 ES, razlaga v korist podjetja naslovnika odločbe o ugotovitvi kršitve, je razvidno, da načelo domneve nedolžnosti ni ovira za to, da se odgovornost osebe, obdolžene za določeno kršitev konkurenčnega prava Unije, dokaže na podlagi postopka, ki je v celoti potekal v skladu s pravili iz določb, ki izhajajo iz člena 81 ES, Uredbe št. 1/2003 in Uredbe Komisije (ES) št. 773/2004 z dne 7. aprila 2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 ES in 82 ES, ter v katerem se je tako lahko v celoti izvajala pravica do obrambe.

   Vsekakor pravica do domneve nedolžnosti načeloma ne nasprotuje temu, da se lahko kazenske sankcije, ki jih sprejme upravni organ, izvršijo, preden postanejo ob koncu tožbenega postopka pred sodiščem pravnomočne, če se taka izvršitev izvede v razumnih mejah, s katerimi je vzpostavljeno pravično ravnotežje med zadevnimi interesi, in če je mogoče v primeru uspeha tožbe vzpostaviti prvotno stanje za osebo, na katero se nanaša sankcija.

   (Glej točke 97, od 100 do 102 in 104.)

4.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 116 do 120 in 124.)

5.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 144 do 151.)

6.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 206 do 212, 232 in 240.)

7.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke 213, od 215 do 218 in 243.)

8.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 213 do 218 in 243.)

9.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 266 do 277.)

10.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točke od 280 do 282.)

11.  Na področju konkurenčnega prava Unije je mogoče, ko sta dve odvisni družbi v stoodstotni ali v skoraj stoodstotni lasti iste matične družbe, predhodno kršitev, ki jo je storila ena od odvisnih družb skupine, upoštevati kot obteževalno okoliščino ponovitve kršitve v zvezi z drugo odvisno družbo iz te skupine.

    Vendar lahko Komisija kršitev take odvisne družbe, ki je v stoodstotni ali v skoraj stoodstotni lasti matične družbe, pripiše zadnjenavedeni in matično družbo je mogoče obravnavati kot solidarno odgovorno za plačilo globe, naložene njeni odvisni družbi, le če matična družba ne ovrže izpodbojne domneve o dejanskem izvajanju odločilnega vpliva na poslovno politiko te odvisne družbe.

    To pomeni, da Komisija v postopku uporabe člena 81 ES ne more samo ugotoviti, da je neko podjetje lahko izvajalo odločilen vpliv na poslovno politiko drugega podjetja, ne da bi bilo treba preveriti, ali se je ta vpliv dejansko izvajal. Nasprotno, načeloma mora Komisija dokazati tak odločilen vpliv na podlagi vseh dejstev, med katerimi je zlasti morebitno vodstveno pooblastilo enega od teh podjetij v razmerju do drugega podjetja.

    Poleg tega je treba za uporabo in izvršitev odločb, izdanih na podlagi člena 81(1) ES, kot naslovnika akta določiti subjekt, ki ima pravno osebnost. Tako je treba, če je ugotovljen obstoj kršitve pravil Unije o konkurenci, določiti fizično ali pravno osebo, ki je bila v času storitve kršitve odgovorna za upravljanje podjetja, da lahko odgovarja za to kršitev. Če torej Komisija sprejme odločbo na podlagi te določbe, mora določiti eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki se jim lahko pripiše odgovornost za ravnanje zadevnega podjetja in ki jih je zato mogoče za tako ravnanje sankcionirati, ter odločbo nasloviti nanje.

    Poleg tega zgolj dejstvo, da družbeni kapital dveh poslovno ločenih gospodarskih družb pripada eni sami osebi ali isti družini, še ne zadostuje kot dokaz, da ti družbi tvorita gospodarsko enoto, zaradi katere je mogoče na podlagi konkurenčnega prava Unije ravnanje ene pripisati drugi ter je mogoče eni naložiti plačilo globe za drugo.

    Zato ni dopustno, da bi Komisija pri ugotavljanju obteževalne okoliščine ponovitve kršitve v zvezi z odvisno družbo in njeno matično družbo lahko menila, da je tema družbama mogoče naložiti odgovornost za predhodno kršitev, za katero nista bili sankcionirani z odločbo Komisije in pri dokazovanju katere nanju ni bilo naslovljeno obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, kar pomeni, da nista mogli predstaviti svojih trditev, s katerimi bi lahko izpodbijali morebitni obstoj gospodarske enote med seboj in katero od družb naslovnic prejšnje odločbe.

    (Glej točke od 309 do 314.)

12.  Ni mogoče dopustiti, da bi Komisija v okviru ugotavljanja obteževalne okoliščine ponovitve kršitve lahko menila, da je treba podjetje šteti za odgovorno za prejšnjo kršitev, za katero ni bilo sankcionirano z odločbo Komisije in v okviru ugotavljanja katere ni prejelo obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, tako da to podjetje med postopkom, ki je pripeljal do sprejetja odločbe o ugotovitvi predhodne kršitve, ni moglo predstaviti svojih trditev za izpodbijanje morebitnega obstoja gospodarske enote med seboj in drugimi podjetji.

    Tako ugotovitev je treba sprejeti toliko bolj, ker čeprav načelo sorazmernosti zahteva, da se čas, ki je pretekel med zadevno kršitvijo in predhodnim neupoštevanjem pravil o konkurenci, upošteva pri presoji nagibanja podjetja h kršenju teh pravil, Komisije ne more zavezovati morebitni zastaralni rok za ugotovitev ponovne kršitve.

    Prav tako, čeprav je sicer razumno mogoče meniti, da je matična družba dejansko seznanjena s prejšnjo odločbo, ki jo je Komisija naslovila na njeno odvisno družbo, v kateri ima v lasti skoraj ves kapital, taka seznanjenost ne more omiliti dejstva, da v prejšnji odločbi ni bila ugotovljena gospodarska enota med tako matično družbo in njeno odvisno družbo, da bi se navedeni matični družbi pripisala odgovornost za prejšnjo kršitev in bi se zaradi ponovitve kršitve povečal znesek glob, ki so ji naložene.

    (Glej točke od 318 do 320 in 328.)

13.  V okviru upravnega postopka na področju konkurenčnega prava Unije sta ugotovitev in presoja posebnih značilnosti ponovitve kršitve del polja prostega preudarka Komisije v zvezi z izbiro elementov, ki jih je treba upoštevati za določitev zneska globe, ter ta za takšno ugotovitev ni vezana na morebitni zastaralni rok.

    Ponovna kršitev je torej pomemben dejavnik, ki ga Komisija mora presojati, saj njegovo upoštevanje spodbudi podjetja, ki so izkazala nagibanje h kršenju pravil o konkurenci, k spremembi svojega ravnanja. Komisija lahko zato v vsakem primeru upošteva indice, ki lahko potrdijo tako nagibanje, vključno na primer s časom, ki je pretekel med zadevnimi kršitvami.

    Načelo sorazmernosti zahteva, da se čas, ki je pretekel med zadevno kršitvijo in predhodnim neupoštevanjem pravil o konkurenci, upošteva pri presoji nagibanja podjetja h kršenju teh pravil. Sodišče Unije je torej lahko v okviru sodnega nadzora nad akti Komisije na področju konkurenčnega prava pozvano, naj preveri, ali je Komisija upoštevala navedeno načelo, ko je zaradi ponovitve kršitve povečala naloženo globo, in še posebej to, ali je bilo tako povečanje nujno glede na čas, ki je pretekel med zadevno kršitvijo in predhodnim neupoštevanjem pravil o konkurenci.

    V teh okoliščinah dejstvo, da je med sprejetjem odločbe o ugotovitvi, da je skupina podjetij kršila pravila o konkurenci, in o naložitvi globe družbam te skupine ter začetkom kršitve, ki so jo storila podjetja te skupine in je bila sankcionirana v okviru novega postopka, preteklo približno 13 let in 8 mesecev, Komisiji ne preprečuje, da bi ugotovila, da se podjetje, ki ga tvorijo naslovnice njene odločbe, nagiba h kršitvi pravil o konkurenci, ne da bi s tem kršila načelo sorazmernosti, saj gre za isti sektor dejavnosti, kot je tisti, v katerega spadajo odvisne družbe iz skupine družb, na katere je bila naslovljena odločba Komisije, in poleg tega je imel kartel iz prejšnje odločbe zelo podobne značilnosti kot kartel, sankcioniran z novo odločbo.

    (Glej točke od 326 do 328, 330, od 332 do 334 in 485.)

14.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točke 353, 354, 357, 358 in 390.)

15.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točke od 368 do 372.)

16.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točke 378, 380 in 381.)

17.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točke od 385 do 387.)

18.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točke od 402 do 410.)

19.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točke od 415 do 417, 420, 421 in 424.)

20.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točke od 449 do 454.)

21.  V primeru kršitve pravil o konkurenci in naložitvi globe, v katerem je bilo 60‑odstotno povečanje osnovnega zneska globe zaradi ponovne kršitve utemeljeno ob upoštevanju dveh predhodnih odločb Komisije o ugotovitvi kršitve pravil o konkurenci, medtem ko je mogoče kot dokaz ponovitve kršitve upoštevati le eno od navedenih odločb in je poleg tega ta odločba časovno bolj oddaljena od začetka kršitve, na katero se nanaša odločba o ugotovitvi ponovne kršitve, ima okoliščina, da sta zadevni podjetji ponovili kršitev, manjšo težo, kot ji je bila prvotno pripisana. Zato je odstotni delež tega povečanja upravičeno zmanjšati za polovico.

    (Glej točke 461, 485 in 486.)

22.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točke 491 in 492.)

23.  Kršitev obveznosti sodišča Unije, ki izhaja iz člena 47, drugi odstavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, in sicer, da o predloženih zadevah odloči v razumnem roku, je treba sankcionirati z odškodninsko tožbo, ki se vloži pri Splošnem sodišču, saj je taka tožba učinkovito in splošno uporabno sredstvo za uveljavljanje take kršitve in njeno sankcioniranje.

    Tožbe, katere namen je zgolj razglasitev ničnosti odločbe Komisije s področja konkurenčnega prava Unije, ali, podredno, zmanjšanje zneska globe, nikakor ni mogoče izenačiti z odškodninsko tožbo in torej ni ustrezen okvir za sankcioniranje morebitne kršitve obveznosti sodišča Unije, da odloči v razumnem roku.

    (Glej točke 495 in 496.)

24.  Na podlagi člena 47, drugi odstavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ima vsakdo pravico, da o njegovi zadevi odloča neodvisno in nepristransko sodišče. To jamstvo, ki je del skupnih ustavnih tradicij držav članic, je določeno tudi v členu 6(1) Evropske konvencije o človekovih pravicah.

    Jamstvo nepristranskosti vključuje dva vidika. Prvič, sodišče mora biti subjektivno nepristransko, noben njegov član torej ne sme biti pristranski in ne sme imeti osebnih predsodkov, pri čemer se osebna nepristranskost domneva, dokler se ne dokaže nasprotno. Drugič, to sodišče mora biti objektivno nepristransko, kar pomeni, da mora ponujati primerno jamstvo, da se v zvezi s tem izključi vsak upravičen dvom.

    V primeru, v katerem tožeča stranka z očitkom v zvezi s predolgim trajanjem sodnega postopka v zadevi senatu Splošnega sodišča, pristojnemu za to zadevo, predlaga, naj presodi, ali je sam storil procesno nepravilnost, ker je neutemeljeno odlašal z njeno obravnavo, sodišče v tej sestavi tej tožeči stranki nikakor ne more dati zadostnih jamstev za izključitev vsakega upravičenega dvoma, da bo očitek v zvezi s predolgim trajanjem sodnega postopka preučilo nepristransko.

    (Glej točke od 497 do 500.)