Zadeva C-529/09

Evropska komisija

proti

Kraljevini Španiji

„Neizpolnitev obveznosti države — Državne pomoči, ki niso združljive s skupnim trgom — Obveznost zagotovitve vračila — Neizvršitev — Ugovor nedopustnosti — Pravnomočnost predhodne sodbe Sodišča“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 24. januarja 2013

1. Postopek – Pravnomočnost – Obseg – Postopek zaradi neizpolnitve obveznosti na področju državnih pomoči

   (člena 108(2), drugi pododstavek, PDEU in 258 PDEU)

2. Pomoči, ki jih dodelijo države – Vračilo nezakonite pomoči – Obveznost – Dolžnost takojšnje in učinkovite izvršitve odločbe Komisije

   (člena 108(2) PDEU in 288 PDEU; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 14(3))

3. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Nespoštovanje odločbe Komisije o državni pomoči – Obveznost zagotoviti vračilo dodeljenih pomoči – Referenčni rok – Rok, določen z neizvršeno odločbo, ali naknadno s strani Komisije

   (člena 108(2), drugi pododstavek, PDEU in 288 PDEU)

4. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Nespoštovanje obveznosti zagotovitve vračila nezakonitih pomoči – Sredstva obrambe – Absolutna nemožnost izpolnitve – Merila presoje – Težave izvršitve – Obveznost države članice, da sprejme dejanske ukrepe v zvezi z zadevnimi podjetji in da Komisiji predlaga alternativne rešitve, ki omogočajo odpravo takih težav

   (člen 108(2) PDEU)

5. Pomoči, ki jih dodelijo države – Vračilo nezakonite pomoči – Podjetje, ki je prejelo pomoči, v stečaju – Ustanovitev novega podjetja za nadaljevanje njegovih dejavnosti – Vračilo, ki ga mora opraviti novo podjetje – Pogoji

   (člen 108(2) PDEU)

1.  Načelo pravnomočnosti, ki se uporablja tudi v postopkih zaradi neizpolnitve obveznosti, pomeni, da pravnomočnost sodbe lahko ovira dopustnost tožbe, če sta glede na dejanski in pravni okvir dveh postopkov zaradi neizpolnitve obveznosti ti zadevi enaki z vidika dejstev in prava.

   V zvezi s področjem državnih pomoči je pravno sredstvo, predvideno s členom 108(2), drugi pododstavek, PDEU, samo različica tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti, ki je posebej prilagojena za posamične težave, ki jih državne pomoči pomenijo za konkurenco na notranjem trgu. V okviru postopkov, uvedenih na podlagi člena 258 PDEU, je treba obstoj neizpolnitve obveznosti presojati glede na položaj države članice, v katerem je bila ob izteku roka, določenega v obrazloženem mnenju, pozneje nastalih sprememb pa ni mogoče upoštevati. Upoštevni datum za presojo tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti, vložene na podlagi člena 108(2), drugi pododstavek, PDEU, je načeloma tisti, ki je bil določen v odločbi Komisije, katere neizvršitev se izpodbija. Ta določba namreč drugače od člena 258 PDEU ne določa predhodnega postopka in Komisija zato ne izda obrazloženega mnenja, s katerim se zadevni državi članici naloži rok za uskladitev s pravom Unije.

   Če je Komisija določila rok, v katerem mora država članica izpolniti svoje obveznosti iz odločbe na področju državnih pomoči, in če po prvi tožbi zaradi neizpolnitve obveznosti v okviru dolgih razprav med strankama o zagotovitvi vračila zadevnih pomoči določi nov rok, je v drugi zadevi za presojo neizpolnitve obveznosti upošteven zadnjenavedeni rok.

   Zato ni mogoče veljavno trditi, da imata drugi spor in spor, v katerem je bila izdana prejšnja sodba Sodišča, enak predmet, saj je upoštevni datum v drugi zadevi poznejši od datuma izdaje prejšnje sodbe.

   (Glej točke 64, 65, od 67 do 71 in od 74 do 78.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 90 do 92.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 95.)

4.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 99 in 101.)

5.  Če se je za podjetje, ki je prejelo pomoči, ki so bile razglašene za nezakonite in nezdružljive s skupnim trgom, začel stečajni postopek, je vzpostavitev prejšnjega stanja in odpravo izkrivljanja konkurence, ki je nastalo zaradi nezakonitega izplačila pomoči, načeloma mogoče doseči z vpisom terjatve v zvezi z vračilom takih pomoči na seznam terjatev. Vendar tak vpis omogoča izpolnitev obveznosti zagotovitve vračila, samo če bi takrat, ko državni organi ne morejo zagotoviti vračila celotnega zneska pomoči, stečajni postopek povzročil prenehanje podjetja, ki je prejelo nezakonite pomoči, to je popolno prenehanje njegove dejavnosti.

   Ker je podjetje, ki je prejelo nezakonite pomoči, v stečaju in ker je bila ustanovljena nova družba za nadaljevanje dejavnosti tega podjetja v stečaju, lahko nadaljevanje te dejavnosti, če ni zagotovljeno vračilo zadevnih pomoči v celoti, ohranja izkrivljanje konkurence, ki ga povzroča konkurenčna prednost te družbe na trgu v primerjavi z njenimi konkurenti. Taka novoustanovljena družba je lahko tako, če se v njeno korist ta prednost ohrani, zavezana vrniti zadevne pomoči. Tako je med drugim, če se ugotovi, da ima ta družba dejansko korist od konkurenčne prednosti, povezane s prejemanjem navedenih pomoči, zlasti če pridobi sredstva družbe v stečaju, ne da bi jih plačala po ceni, skladni s tržnimi pogoji, ali če se je z ustanovitvijo take družbe obšla obveznost vračila navedenih pomoči. To velja, zlasti če plačilo cene, skladne s tržnimi pogoji, ne bi zadostovalo za odpravo konkurenčne prednosti, povezane s prejemanjem nezakonitih pomoči.

   (Glej točke 103, 104, 107 in 109.)

Zadeva C-529/09

Evropska komisija

proti

Kraljevini Španiji

„Neizpolnitev obveznosti države — Državne pomoči, ki niso združljive s skupnim trgom — Obveznost zagotovitve vračila — Neizvršitev — Ugovor nedopustnosti — Pravnomočnost predhodne sodbe Sodišča“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 24. januarja 2013

1. Postopek — Pravnomočnost — Obseg — Postopek zaradi neizpolnitve obveznosti na področju državnih pomoči

   (člena 108(2), drugi pododstavek, PDEU in 258 PDEU)

2. Pomoči, ki jih dodelijo države — Vračilo nezakonite pomoči — Obveznost — Dolžnost takojšnje in učinkovite izvršitve odločbe Komisije

   (člena 108(2) PDEU in 288 PDEU; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 14(3))

3. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti — Nespoštovanje odločbe Komisije o državni pomoči — Obveznost zagotoviti vračilo dodeljenih pomoči — Referenčni rok — Rok, določen z neizvršeno odločbo, ali naknadno s strani Komisije

   (člena 108(2), drugi pododstavek, PDEU in 288 PDEU)

4. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti — Nespoštovanje obveznosti zagotovitve vračila nezakonitih pomoči — Sredstva obrambe — Absolutna nemožnost izpolnitve — Merila presoje — Težave izvršitve — Obveznost države članice, da sprejme dejanske ukrepe v zvezi z zadevnimi podjetji in da Komisiji predlaga alternativne rešitve, ki omogočajo odpravo takih težav

   (člen 108(2) PDEU)

5. Pomoči, ki jih dodelijo države — Vračilo nezakonite pomoči — Podjetje, ki je prejelo pomoči, v stečaju — Ustanovitev novega podjetja za nadaljevanje njegovih dejavnosti — Vračilo, ki ga mora opraviti novo podjetje — Pogoji

   (člen 108(2) PDEU)

1.  Načelo pravnomočnosti, ki se uporablja tudi v postopkih zaradi neizpolnitve obveznosti, pomeni, da pravnomočnost sodbe lahko ovira dopustnost tožbe, če sta glede na dejanski in pravni okvir dveh postopkov zaradi neizpolnitve obveznosti ti zadevi enaki z vidika dejstev in prava.

   V zvezi s področjem državnih pomoči je pravno sredstvo, predvideno s členom 108(2), drugi pododstavek, PDEU, samo različica tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti, ki je posebej prilagojena za posamične težave, ki jih državne pomoči pomenijo za konkurenco na notranjem trgu. V okviru postopkov, uvedenih na podlagi člena 258 PDEU, je treba obstoj neizpolnitve obveznosti presojati glede na položaj države članice, v katerem je bila ob izteku roka, določenega v obrazloženem mnenju, pozneje nastalih sprememb pa ni mogoče upoštevati. Upoštevni datum za presojo tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti, vložene na podlagi člena 108(2), drugi pododstavek, PDEU, je načeloma tisti, ki je bil določen v odločbi Komisije, katere neizvršitev se izpodbija. Ta določba namreč drugače od člena 258 PDEU ne določa predhodnega postopka in Komisija zato ne izda obrazloženega mnenja, s katerim se zadevni državi članici naloži rok za uskladitev s pravom Unije.

   Če je Komisija določila rok, v katerem mora država članica izpolniti svoje obveznosti iz odločbe na področju državnih pomoči, in če po prvi tožbi zaradi neizpolnitve obveznosti v okviru dolgih razprav med strankama o zagotovitvi vračila zadevnih pomoči določi nov rok, je v drugi zadevi za presojo neizpolnitve obveznosti upošteven zadnjenavedeni rok.

   Zato ni mogoče veljavno trditi, da imata drugi spor in spor, v katerem je bila izdana prejšnja sodba Sodišča, enak predmet, saj je upoštevni datum v drugi zadevi poznejši od datuma izdaje prejšnje sodbe.

   (Glej točke 64, 65, od 67 do 71 in od 74 do 78.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 90 do 92.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 95.)

4.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 99 in 101.)

5.  Če se je za podjetje, ki je prejelo pomoči, ki so bile razglašene za nezakonite in nezdružljive s skupnim trgom, začel stečajni postopek, je vzpostavitev prejšnjega stanja in odpravo izkrivljanja konkurence, ki je nastalo zaradi nezakonitega izplačila pomoči, načeloma mogoče doseči z vpisom terjatve v zvezi z vračilom takih pomoči na seznam terjatev. Vendar tak vpis omogoča izpolnitev obveznosti zagotovitve vračila, samo če bi takrat, ko državni organi ne morejo zagotoviti vračila celotnega zneska pomoči, stečajni postopek povzročil prenehanje podjetja, ki je prejelo nezakonite pomoči, to je popolno prenehanje njegove dejavnosti.

   Ker je podjetje, ki je prejelo nezakonite pomoči, v stečaju in ker je bila ustanovljena nova družba za nadaljevanje dejavnosti tega podjetja v stečaju, lahko nadaljevanje te dejavnosti, če ni zagotovljeno vračilo zadevnih pomoči v celoti, ohranja izkrivljanje konkurence, ki ga povzroča konkurenčna prednost te družbe na trgu v primerjavi z njenimi konkurenti. Taka novoustanovljena družba je lahko tako, če se v njeno korist ta prednost ohrani, zavezana vrniti zadevne pomoči. Tako je med drugim, če se ugotovi, da ima ta družba dejansko korist od konkurenčne prednosti, povezane s prejemanjem navedenih pomoči, zlasti če pridobi sredstva družbe v stečaju, ne da bi jih plačala po ceni, skladni s tržnimi pogoji, ali če se je z ustanovitvijo take družbe obšla obveznost vračila navedenih pomoči. To velja, zlasti če plačilo cene, skladne s tržnimi pogoji, ne bi zadostovalo za odpravo konkurenčne prednosti, povezane s prejemanjem nezakonitih pomoči.

   (Glej točke 103, 104, 107 in 109.)