Keywords
Summary

Keywords

1. Carinska unija – Carinsko območje Unije – Kneževina Monako

(člena 34 PDEU in 36 PDEU; Uredba Sveta št. 2913/92, člen 3(2)(b))

2. Prosti pretok blaga – Količinske omejitve – Ukrepi z enakim učinkom

(člen 34 PDEU)

Summary

1. Na podlagi člena 3(2)(b) Uredbe št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti je ozemlje Kneževine Monako obravnavano kot del carinskega območja Unije. Posledično, ker na trgovino med Monakom in državami članicami ni mogoče naložiti carin ali dajatev z enakim učinkom, mora biti torej blago, ki izvira iz Monaka in je neposredno izvoženo v državo članico, obravnavano enako kot blago, ki izvira iz teh držav članic. Iz tega enakega obravnavanja blaga iz Monaka in blaga, ki izvira v državah članicah, je razvidno, da za blago, ki izvira iz Monaka, veljajo pravila Pogodbe o prostem pretoku blaga.

(Glej točko 14.)

2. Člen 34 PDEU je treba razlagati tako, da ne nasprotuje zahtevi zakonodaje države članice, da mora tožeča stranka z monaškim državljanstvom, ki je pri civilnih sodiščih te države proti državljanu te države vložila tožbo, s katero predlaga plačilo računov, izdanih za dobavo blaga, ki je izenačeno z blagom Skupnosti, plačati cautio judicatum solvi , medtem ko taka zahteva ni določena za državljane te države članice.

Posledica tovrstnega ukrepa je sicer to, da za gospodarske subjekte, ki želijo sprožiti sodni postopek, veljajo drugačni postopkovni predpisi glede na to, ali imajo državljanstvo zadevne države članice. Vendar ker je okoliščina, da bi državljani drugih držav članic zaradi tega oklevali pri prodaji blaga kupcem, ki imajo sedež v navedeni državi članici in imajo njeno državljanstvo, preveč negotova in posredna, da bi se tak nacionalni ukrep lahko štel za ukrep, ki bi lahko oviral trgovino znotraj Skupnosti, vzročne zveze med morebitnim oviranjem trgovine znotraj Skupnosti in zadevnim drugačnim obravnavanjem torej ni mogoče šteti za dokazano.

(Glej točki 17 in 21 ter izrek.)