Keywords
Summary

Keywords

Svoboda opravljanja storitev – Dejavnosti razširjanja televizijskih programov – Direktiva 89/552 – Pojem oglaševalnega vložka

(Direktiva Sveta 89/552, člen 18(2))

Summary

Država članica, ki dovoli, da se nekatere oblike oglaševanja, kot so reklamne reportaže, vložki televizijske promocije, oglasi sponzorjev in krajši oglaševalni vložki, razširjajo prek nacionalnih televizijskih kanalov v obsegu, ki presega največjo omejitev 20 % oddajnega časa v eni uri, določeno v členu 18(2) Direktive 89/552 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/36, ne izpolnjuje svojih obveznosti iz člena 3(2) navedene direktive. Te oblike oglaševanja so zajete s pojmom oglaševalnih vložkov in zato zanje veljajo omejitve oddajnega časa iz člena 18(2) Direktive 89/552.

Vse oblike televizijskega oglaševanja, ki se razširjajo po koncu programov ali med premori, so namreč načeloma oglaševalni vložki v smislu Direktive 89/552, razen če gre pri zadevni obliki za drugo obliko oglaševanja, ki jo navedena direktiva izrecno ureja, kot v primeru zlasti „televizijske prodaje“, ali če mora zaradi načina svoje predstavitve trajati dlje od oglaševalnih vložkov, če bi uporaba omejitev, določenih za navedene vložke, te oblike oglaševanja neupravičeno postavila v manj ugoden položaj v primerjavi z oglaševalnimi vložki. Tudi če neka oblika oglaševanja po svojem bistvu, to je zaradi načina svoje predstavitve, traja dlje kot običajno trajajo oglaševalni vložki, zgolj to dejstvo ne more zadostovati za njeno opredelitev kot „druga oblika oglaševanja“ v smislu člena 18(1) Direktive 89/552.

(Glej točke 52, 53, 55 in 56 ter izrek.)