Keywords
Summary

Keywords

1. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost in priznavanje ter izvrševanje sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo – Uredba št. 2201/2003

(Uredba Sveta št. 2201/2003, členi od 8 do 14)

2. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost in priznavanje ter izvrševanje sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo – Uredba št. 2201/2003

(Uredba Sveta št. 2201/2003, člena 20 in 39)

3. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost in priznavanje ter izvrševanje sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo – Uredba št. 2201/2003

(Uredba Sveta št. 2201/2003, členi od 20 do 27)

Summary

1. Kadar pristojnost za meritorno odločanje sodišča, ki je sprejelo začasne ukrepe, v skladu z Uredbo št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 ne izhaja povsem jasno iz elementov, ki so navedeni v sprejeti odločbi, ali kadar ta odločba ne vsebuje povsem jasne obrazložitve o pristojnosti za vsebinsko odločanje tega sodišča s sklicevanjem na eno od pristojnosti iz členov od 8 do 14 te uredbe, je mogoče sklepati, da ta odločba ni bila sprejeta v skladu s pravili o pristojnosti, ki jih določa ta uredba. To odločbo je kljub temu mogoče preučiti glede na člen 20 uredbe o začasnih ukrepih in ukrepih zavarovanja, zato da se ugotovi, ali spada na področje uporabe te določbe.

(Glej točko 76.)

2. Glede na pomen začasnih ukrepov – ne glede na to, ali jih sprejme sodišče, pristojno za meritorno odločanje – ki se lahko odredijo v zadevah o starševski odgovornosti, predvsem zaradi posledic, ki jih lahko imajo na mlajše otroke, še posebej glede dvojčkov, ki sta bila ločena drug od drugega, in dejstvo, da je sodišče, ki je sprejelo ukrepe, v tem primeru izdalo potrdilo v skladu s členom 39 Uredbe št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000, čeprav je veljavnost začasnih ukrepov, na katere se nanaša to potrdilo, odvisna od vložitve meritorne tožbe v 30 dneh, je pomembno, da ima oseba, ki jo tak postopek zadeva – tudi če jo je sodišče, ki je ukrepe sprejelo, zaslišalo – možnost, da vloži pravno sredstvo proti odločbi, s katero so bili sprejeti začasni ukrepi, da lahko pred drugim sodiščem, kot je tisto, ki je sprejelo zadevne ukrepe, in ki odloča hitro, izpodbija predvsem pristojnost za meritorno odločanje, ki jo je razglasilo sodišče, ki je sprejelo začasne ukrepe, ali če iz odločbe ni razvidno, da je sodišče pristojno ali da se je izreklo za pristojno na podlagi te uredbe, izpolnitev pogojev, navedenih v členu 20 navedene uredbe, in sicer:

– zadevni ukrepi morajo biti nujni;

– sprejeti morajo biti glede oseb ali premoženja, ki so v državi članici, v kateri imajo ta sodišča sedež, in

– biti morajo začasni.

To pravno sredstvo bi moralo biti mogoče izvršiti, ne da bi to kakor koli vplivalo na to, da oseba, ki ga vloži, priznava pristojnost za meritorno odločanje, ki si jo je morebiti priznalo sodišče, ki je sprejelo začasne ukrepe.

(Glej točke 77, 97 in 98.)

3. Določbe člena 21 in naslednjih Uredbe (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 se ne uporabljajo za začasne ukrepe glede pravice do vzgoje in varstva otrok na podlagi člena 20 navedene uredbe. Zakonodajalec Unije namreč ni želel take uporabe, kot izhaja tako iz zgodovine nastanka tega akta kot iz enakovrednih določb prejšnjih zakonodajnih aktov, kakršna sta Uredba št. 1347/2000 in Konvencija Bruselj II. Poleg tega bi uporaba sistema priznavanja in izvrševanja ukrepov, določenega z Uredbo št. 2201/2003 v zvezi z začasnimi ukrepi, v vsaki državi članici, vključno z državo, ki je pristojna za vsebinsko odločanje, povzročila tveganje, da se zaobidejo pravila o pristojnosti, ki jih določa ta uredba, in tveganje „forum shopping“, kar bi bilo v nasprotju z namenom te uredbe in zlasti s tem, da se kar najbolj upoštevajo otrokovi interesi tako, da odločbe, ki se nanašajo nanj, sprejme sodišče, ki je geografsko blizu njegovega običajnega prebivališča, za katero je zakonodajalec Unije ugotovil, da je najbolj primerno, da presoja o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v otrokovem interesu.

(Glej točki 84 in 91 ter izrek.)