Keywords
Summary

Keywords

1. Približevanje zakonodaj – Varstvo potrošnikov – Prodaja potrošniškega blaga in z njim povezane garancije – Pravice potrošnika – Neskladnost dobavljenega blaga s pogodbo – Vzpostavitev skladnosti blaga s pogodbo z zamenjavo

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/44, uvodna izjava 1 in člen 3(2) in (3))

2. Približevanje zakonodaj – Varstvo potrošnikov – Prodaja potrošniškega blaga in z njim povezane garancije – Pravice potrošnika – Neskladnost dobavljenega blaga s pogodbo – Vzpostavitev skladnosti blaga s pogodbo z zamenjavo

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/44, člen 3(3) in (5), zadnja alinea)

Summary

1. Člen 3(2) in (3) Direktive 1999/44 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij je treba razlagati tako, da mora prodajalec, kadar je z zamenjavo vzpostavljena skladnost blaga, ki ni v skladu s pogodbo in ki ga je potrošnik v skladu z njegovo vrsto in namenom v dobri veri vgradil, preden se je pokazala napaka, bodisi odstraniti to blago iz stvari, v katero je bilo vgrajeno, in vanjo vgraditi nadomestno blago bodisi nositi stroške, ki so nujni za to odstranitev in za vgraditev nadomestnega blaga. Ta obveznost prodajalca ni odvisna od tega, ali se je ta s prodajno pogodbo zavezal, da bo vgradil sprva kupljeno potrošniško blago.

Taka razlaga ustreza cilju Direktive, ki je, kot je navedeno v njeni uvodni izjavi 1, zagotavljanje visoke ravni varstva potrošnikov. Tako je upravičeno, da se v položaju, ko nobena od pogodbenih strank ni odgovorna, prodajalcu naložijo stroški odstranitve blaga, ki ni v skladu s pogodbo, in vgraditve nadomestnega blaga, saj bi se tem dodatnim stroškom bilo mogoče izogniti, če bi prodajalec takoj pravilno izpolnil svoje pogodbene obveznosti, poleg tega pa so ti stroški potem tudi nujni za vzpostavitev skladnosti blaga.

Če prodajalec sam ne odstrani blaga, ki ni v skladu s pogodbo, in ne vgradi nadomestnega blaga, mora nacionalno sodišče ugotoviti, kolikšni so stroški, nujni za to odstranitev in vgraditev, ki jih potrošnik lahko uveljavlja.

(Glej točke 55, 57, 61 in 62 ter točko1 izreka.)

2. Člen 3(3) Direktive 1999/44 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij je treba razlagati tako, da nasprotuje temu, da bi nacionalna zakonodaja prodajalcu dala pravico, da zavrne edino mogoče sredstvo, in sicer zamenjavo blaga, ki ni v skladu s pogodbo, ker mu ta zamenjava, zaradi katere je treba to blago odstraniti iz stvari, v katero je bilo vgrajeno, in vanj vgraditi nadomestno blago, povzroča nesorazmerne stroške glede na vrednost, ki bi jo imelo blago, če bi bilo v skladu s pogodbo, in pomen neskladnosti s pogodbo. Vendar ta določba ne nasprotuje temu, da je v takem primeru pravica potrošnika do povračila stroškov odstranitve blaga z napako in vgraditve nadomestnega blaga omejena s tem, da prodajalec prevzame zgolj sorazmerne stroške.

Predložitveno sodišče mora pri presoji, ali je treba omejiti pravico potrošnika do povračila navedenih stroškov, upoštevati vrednost, ki bi jo imelo blago, če bi bilo v skladu s pogodbo, in pomen neskladnosti s pogodbo ter cilj Direktive, ki je zagotavljanje visoke ravni varstva potrošnikov.

Poleg tega, če bi omejili pravico do povračila navedenih stroškov, bi bilo treba potrošniku dati možnost, da namesto zamenjave blaga, ki ni v skladu s pogodbo, v skladu s členom 3(5), zadnja alinea, Direktive zahteva znižanje kupnine ali odstopi od pogodbe, ker to, da je potrošnik lahko dosegel skladnost blaga z napako zgolj tako, da je nosil del stroškov, zanj pomeni znatno neprijetnost.

(Glej točke od 76 do 78 in točko 2 izreka.)