Zadeva T‑541/08

Sasol in drugi

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca — Omejevalni sporazumi — Trg parafinskih voskov — Trg stiskanih parafinov — Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES — Določitev cen in razdelitev trgov — Odgovornost matične družbe za kršitve pravil o konkurenci, ki so jih storile njene hčerinske družbe in skupno podjetje, ki ga ima ta matična družba delno v lasti — Odločilen vpliv matične družbe — Domneva v primeru 100‑odstotne udeležbe — Pravno nasledstvo družb — Sorazmernost — Enako obravnavanje — Smernice o načinu določanja glob iz leta 2006 — Oteževalne okoliščine — Vodilna vloga — Zgornja meja globe — Neomejena sodna pristojnost“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 11. julija 2014

1. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila presoje – Domneva odločilnega vplivanja matične družbe na hčerinske družbe, ki so v njeni 100‑odstotni lasti – Izpodbojna domneva – Obveznosti dokazovanja družbe, ki želi ovreči to domnevo – Nezadostni elementi za to, da se domneva ovrže – Kršitev načela domneve nedolžnosti – Neobstoj – Kršitev načela osebne odgovornosti – Neobstoj

   (člen 81 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

2. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila presoje – Uporaba za pripis odgovornosti matičnim družbam za kršitev, ki jo je storilo njihovo skupno podjetje

   (člen 81 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

3. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila presoje – Pripis protikonkurenčnega ravnanja skupnega podjetja le eni od njegovih matičnih družb – Pogoji – Enostranski odločilen vpliv navedene matične družbe – Dokazno breme Komisije

   (člen 81 ES; Uredba Sveta št. 139/2004)

4. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Solidarna odgovornost sedanjih matičnih družb družbe, ki je neposredno vpletena v kršitev – Oprostitev nekdanjih matičnih družb navedene družbe – Neenakost obravnavanja

   (člen 81 ES; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 20 in 21; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

5. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Diskrecijska pravica, ki jo Komisiji daje člen 23(2) Uredbe št. 1/2003 – Kršitev načela zakonitosti kazni – Neobstoj – Predvidljivost sprememb, uvedenih z novimi Smernicami – Kršitev načela prepovedi retroaktivnosti – Neobstoj

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 49(1); Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); obvestili Komisije 98/C 9/03 in 2006/C 210/02)

6. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokaz – Dokaz, ki ga zagotavlja več različnih izrazov kršitve – Dopustnost – Opiranje na sklenjen krog indicev – Zahtevana stopnja dokazne vrednosti indicev, obravnavanih posamično – Dokumentarni dokazi – Merila – Verodostojnost predloženih dokazov – Obveznosti dokazovanja podjetij, ki izpodbijajo resničnost kršitve

   (člen 81(1) ES)

7. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Določitev globe sorazmerno z elementi presoje teže kršitve

   (člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02)

8. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Oteževalne okoliščine – Vloga vodje kršitve – Pojem – Merila presoje

   (Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točka 28)

9. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Neomejena pristojnost sodišča Unije – Obseg – Zgornja meja zneska globe

   (člen 261 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 29 do 32, 36, od 134 do 141, od 145 do 150, 153, 154 in 163.)

2.  Na področju konkurence se lahko ravnanje hčerinske družbe matični družbi pripiše zaradi njune udeležbe v istem podjetju, če ta hčerinska družba o svojem ravnanju na trgu ne odloča samostojno, ker je v zvezi s tem pod odločilnim vplivom matične družbe.

   Ravnanje hčerinske družbe na trgu je pod odločilnim vplivom matične družbe, zlasti če hčerinska družba v bistvu sledi navodilom, ki ji jih daje matična družba.

   Ravnanje hčerinske družbe na trgu je v bistvu tudi pod odločilnim vplivom matične družbe, če matična družba ohrani le pooblastilo za določanje ali odobritev nekaterih strateških poslovnih odločitev, če je potrebno, prek svojih predstavnikov v organih hčerinske družbe, če je za določanje poslovne politike hčerinske družbe stricto sensu pooblaščeno vodstvo, pooblaščeno za operativno upravljanje, ki ga je imenovala matična družba in ki zastopa in spodbuja njene poslovne interese.

   Ta načela se uporabijo tudi za pripis odgovornosti eni ali več matičnim družbam za kršitev, ki jo je storilo njihovo skupno podjetje.

   (Glej točke od 33 do 35 in 37.)

3.  Na področju konkurence se Komisija ne more, da bi protikonkurenčno ravnanje skupnega podjetja pripisala le eni od njegovih matičnih družb, ki ima v lasti dve tretjini njegovega kapitala, v skladu s členom 81 ES, opreti zgolj na možnost odločilnega vpliva navedene matične družbe, kot velja v okviru uporabe Uredbe št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij pri ugotavljanju nadzora, ne da bi bilo treba preveriti, ali se je ta vpliv dejansko izvajal. Nasprotno, načeloma je dolžnost Komisije, da dokaže tak odločilen vpliv na podlagi vseh dejstev. Med ta dejstva spada kopičenje funkcij istih fizičnih oseb pri upravljanju matične družbe in pri upravljanju njene hčerinske družbe ali skupnega podjetja, ali to, da so morale navedene družbe slediti navodilom, ki jih je izdalo skupno poslovodstvo, ne da bi imele možnost, da bi na trgu ravnale samostojno.

   Poleg tega se dejansko izvajanje odločilnega vpliva ene ali več matičnih družb na poslovno ravnanje skupnega podjetja lahko ugotovi tudi s preučitvijo načinov sprejemanja odločitev v tem podjetju. Tudi če pristojnost ali možnost določanja poslovnih odločitev skupnega podjetja izhaja zgolj iz same možnosti izvajanja odločilnega vpliva na njegovo poslovno ravnanje in tako iz pojma nadzora v smislu Uredbe št. 139/2004, lahko Komisija in sodišče Unije domnevata, da so bile zakonske določbe in določbe sporazumov o delovanju skupnega podjetja, zlasti določbe pogodbe o ustanovitvi skupnega podjetja in dogovora delničarjev o glasovih, izvedene in spoštovane. V takih okoliščinah se lahko preučitev dejanskega izvajanja odločilnega vpliva na poslovno ravnanje skupnega podjetja opravi z abstraktno analizo dokumentov, podpisanih pred začetkom delovanja tega podjetja.

   Vendar lahko Komisija ali zainteresirane stranke ob upoštevanju tega, da je preučitev dejanskega izvajanja odločilnega vpliva retrospektivna in se lahko zato utemelji z dejstvi, predložijo dokaze za to, da so se poslovne odločitve skupnega podjetja sprejemale drugače, kot izhaja iz same abstraktne preučitve sporazumov glede delovanja skupnega podjetja.

   Poleg tega mora Komisija pri preučitvi dejanskega izvajanja odločilnega vpliva matične družbe na poslovno ravnanje skupnega podjetja nepristransko upoštevati vse pravne in dejanske okoliščine, ki so ji jih predložile zainteresirane stranke. Kadar pa ima v primeru skupnega podjetja ena sama matična družba ves kapital hčerinske družbe, je pomembno, ali je matična družba izvajala dejanski vpliv na operativno vodenje skupnega podjetja. V tem primeru namreč obstaja več lastnikov deležev in odločitve organov skupnega podjetja sprejemajo njihovi člani, ki so predstavniki poslovnih interesov različnih matičnih družb, ki se lahko ujemajo, vendar tudi razlikujejo.

   V zvezi s tem se preučitev organizacijskih povezav med skupnim podjetjem in matično družbo ne nanaša nujno na vprašanje zastopanja matične družbe, izhajajoče iz tega, da je ta družba uradno imenovala direktorja skupnega podjetja. Pomembneje je namreč upoštevati zastopanje, v širokem pomenu, poslovnih interesov matične družbe in vpliv na odločitve organov skupnega podjetja, da bi uskladili poslovno politiko navedenega podjetja s poslovno politiko matične družbe, o čemer priča zlasti kopičenje položajev v upravi matične družbe in v skupnem podjetju, ter to, da ima direktor skupnega podjetja del kapitala matične družbe.

   Če Komisija pripiše odgovornost za kršitev skupnega podjetja le eni od matičnih družb, mora dokazati, da je ta matična družba enostransko odločilno vplivala na poslovno ravnanje skupnega podjetja.

   (Glej točke 43, 44, 49, 50, 54, 76, 85 in 112.)

4.  Na področju konkurence velja, da če Komisija za solidarno odgovorne šteje sedanje matične družbe družbe, ki je neposredno vpletena v kršitev člena 81(1) ES, in sicer za obdobje po tem, ko so sedanje matične družbe pridobile celotni kapital te družbe, hkrati pa solidarne odgovornosti oprosti nekdanje matične družbe, ki so imele v obdobju pred to kršitvijo v lasti celoten kapital neposredno vpletene družbe, potem dva primerljiva položaja obravnava različno.

   Vendar mora biti spoštovanje načela enakega obravnavanja, ki je določeno v členih 20 in 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, usklajeno s spoštovanjem načela zakonitosti, po katerem se nihče ne more v svojo korist sklicevati na nezakonitost, ki je bila storjena v korist drugega. Poleg tega se podjetje, ki je s svojim ravnanjem kršilo člen 81(1) ES, ne more izogniti sankcijam zato, ker drugim gospodarskim subjektom ni bila naložena globa, ker se sodišče Unije z njihovim primerom ni ukvarjalo.

   Ker Komisija ni storila napake s tem, da je sedanjim matičnim družbam pripisala odgovornost za kršitev, ki jo je storila neposredno vpletena družba v obdobju po tem, ko so te pridobile celotni kapital, jih za navedeno obdobje lahko zato upravičeno šteje za solidarno odgovorne.

   (Glej točke 181, od 185 do 187, 194 in 196.)

5.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 202 do 214.)

6.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 218 do 239, 265, 291 in 427.)

7.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 315 do 319 in 405.)

8.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 355 do 360, 375, 384, od 393 do 396 in 400.)

9.  Za nadzor zakonitosti odločb, ki jih sprejme Komisija, velja neomejena sodna pristojnost, ki je sodišču Unije podeljena s členom 31 Uredbe št. 1/2003 v skladu s členom 229 ES in zdaj s členom 261 PDEU. Ta pristojnost sodišču omogoča, da preseže le nadzor zakonitosti sankcije in nadomesti presojo Komisije s svojo ter tako odpravi, zniža ali zviša naloženo globo ali periodično denarno kazen. Nadzor, določen s pogodbama, torej v skladu z zahtevami pravice do učinkovitega sodnega varstva, določenega v členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, pomeni, da sodišče Unije opravlja tako pravni kot dejanski nadzor in da ima pooblastilo za presojo dokazov, razglasitev ničnosti ali razveljavitev izpodbijane odločbe in spremembo zneska glob. Vendar izvajanje neomejene sodne pristojnosti ne pomeni isto kot nadzor po uradni dolžnosti in postopek pred sodišči Unije je kontradiktoren.

   Ker lahko neenakost obravnavanja s strani Komisije, ki za solidarno odgovorne šteje sedanje matične družbe družbe, ki je neposredno vpletena v kršitev člena 81(1) ES, in sicer za obdobje po tem, ko so sedanje matične družbe pridobile celotni kapital te družbe, hkrati pa oprosti nekdanje matične družbe, ki so imele v obdobju pred to kršitvijo v lasti celoten kapital neposredno vpletene družbe, v povezavi z nedoločitvijo ločene zgornje meje globe za delež globe, ki se nanaša na zadnjenavedeno obdobje, poveča finančno odgovornost sedanjih matičnih družb za kršitev, ki jo je storila neposredno vpletena družba, je primerno, da se za del globe, naložene tej družbi za kršitev, ki je bila storjena v navedenem obdobju, določi zgornjo mejo na 10 % njenega prometa v referenčnem letu.

   Ker se tudi zaradi napak, ki jih je Komisija storila pri presoji v zvezi s pripisom protikonkurenčnega ravnanja skupnega podjetja le eni od njegovih matičnih družb, v povezavi z nedoločitvijo ločene zgornje meje za delež globe, ki se nanaša na obdobje skupnega podjetja, lahko za to matično družbo povečajo finančne posledice neposredne kršitve, ki jo je storilo navedeno skupno podjetje, je primerno, da se za del globe, naložene temu podjetju za kršitev, ki je bila storjena v navedenem obdobju, določi zgornjo mejo na 10 % njenega prometa v referenčnem letu.

   (Glej točke 437, 439, 452, 453, 461 in 462.)