Keywords
Summary

Keywords

1. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke vin oziroma žganih pijač, ki vsebujejo geografske označbe za vina ali žgane pijače, ki niso takega izvora, ali so iz takih označb sestavljene – Pojem

(Sporazum TRIPS, člen 23; Uredba Sveta št. 40/94, člen 7(1)(j))

2. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke vin oziroma žganih pijač, ki vsebujejo geografske označbe za vina ali žgane pijače, ki niso takega izvora, ali so iz takih označb sestavljene

(uredbi Sveta št. 40/94, člen 7(1)(j), in št. 1493/1999, člen 52)

3. Kmetijstvo – Skupna ureditev trgov – Vino – Kakovostno vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju – Varstvo geografskih označb v Skupnosti – Pogoji

(Uredba Sveta št. 1493/1999, člena 52(1),prvi pododstavek, in 54(4) in (5))

4. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke vin oziroma žganih pijač, ki vsebujejo geografske označbe za vina ali žgane pijače, ki niso takega izvora, ali so iz takih označb sestavljene – Zavajanje – Verjetnost zmede – Nevplivanje

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 7(1)(j))

5. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke vin oziroma žganih pijač, ki vsebujejo geografske označbe za vina ali žgane pijače, ki niso takega izvora, ali so iz takih označb sestavljene – Določni ali nedoločni členi – Nevplivanje

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 7(1)(j))

6. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke vin oziroma žganih pijač, ki vsebujejo geografske označbe za vina ali žgane pijače, ki niso takega izvora, ali so iz takih označb sestavljene – Širša javnost ali zadevni krogi, ki ne poznajo imena, ki je upravičeno do zaščitene označbe porekla – Večpomenskost – Nevplivanje

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 7(1)(j))

Summary

1. Čeprav določbe Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) nimajo neposrednega učinka, še vedno velja, da se zakonodaja o znamkah, vključno s členom 7(1)(j) Uredbe št. 40/94, razlaga karseda z vidika besedila in namena tega sporazuma.

Pojem „geografska označba za vina“ (indication géographique destinée à identifier les vins), ki je v členu 7(1)(j) Uredbe št. 40/94, se v francoski različici razlikuje od tistega, ki je v členu 23 Sporazuma TRIPS. Vendar sta v skladu s Sklepno listino, ki vsebuje rezultate urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj in ki je bila zapisana v francoskem, angleškem in španskem jeziku, verodostojni tudi drugi dve jezikovni različici. V angleški različici člena 23 Sporazuma TRIPS in člena 7(1)(j) Uredbe št. 40/94 so bile tako uporabljene besede „geographical indication identifying wines“. Poleg tega so v španski različici člena 23 Sporazuma TRIPS uporabljene besede „indicación geográfica que identifique el vino“ in v španski različici člena 7(1)(j) Uredbe št. 40/94 besede „indicación geográfica que identifique vinos“. Zato člen 7(1)(j) te uredbe vključuje geografske označbe vin (indications géographiques identifiant des vins), in ne geografske označbe „za vina“ (destinées à identifier les vins).

(Glej točke od 67 do 72.)

2. Za besedni znak CUVÉE PALOMAR, za katerega se je zahtevala registracija kot znamke Skupnosti za „vina“ iz razreda 33 v smislu Nicejskega aranžmaja, zaradi obstoja zaščitene označbe porekla „valencia“ velja absolutni razlog za zavrnitev registracije iz člena 7(1)(j) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti.

V skladu s španskim pravom pridelovalno območje, ki je varovano z zaščiteno označbo porekla „valencia“, vključuje med drugim podobmočje Clariano, ki med drugim zajema občino z imenom el Palomar.

Ime el Palomar je torej geografska označba za kakovostno vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju (kakovostno vino pdpo), v skladu s špansko zakonodajo in zato s členom 52 Uredbe št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino, ki natančneje določa, da če država članica uporablja ime določenega območja, vključno z občino, za kakovostno vino pdpo, se to ime ne sme uporabljati za označevanje proizvodov vinskega sektorja, ki niso proizvedeni na tem območju, in/ali proizvodov, ki niso označeni z imenom v skladu z veljavnimi predpisi Skupnosti in nacionalnimi predpisi.

Ker je ime el Palomar geografska označba za kakovostno vino pdpo, je to ime geografska označba vin v smislu člena 7(1)(j) Uredbe št. 40/94.

Vino, ki je vključeno v prijavljeno znamko, ne izvira iz občine el Palomar. Prijavljena znamka je zato sestavljena iz geografske označbe, ki označuje kakovostno vino pdpo, medtem ko vino, za katero je bila prijavljena znamka, ni tega izvora.

(Glej točke 82, od 86 do 88, od 110 do 112.)

3. Varstvo geografskih označb v Skupnosti, ki ga uvaja Uredba št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino, sloni na geografskih označbah, kot jih določa zakonodaja držav članic ob upoštevanju upoštevnih določb navedene uredbe. To varstvo namreč ne izhaja iz samostojnega skupnostnega postopka ali celo mehanizma, s katerim bi bile geografske označbe, ki jih priznavajo države članice, vključene v zavezujoč akt Skupnosti.

Iz člena 54(4) in (5) Uredbe št. 1493/1999 je za države članice razvidna samo obveznost, da Komisiji sporočijo seznam kakovostnih vin, pridelanih na določenem pridelovalnem območju, ki so jih priznale z navedbo nacionalnih predpisov za posamezno kakovostno vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju, ki veljajo za pridelavo in proizvodnjo tega kakovostnega vina, pridelanega na določenem pridelovalnem območju, za Komisijo pa, da ta seznam objavi v seriji C – in ne seriji L – Uradnega lista.

Ker varstvo geografskih označb izvira iz zakonodaje držav članic, to, da se zoper tretje osebe uveljavljajo nacionalni ukrepi – na podlagi katerih država članica v skladu s členom 52(1), prvi odstavek, Uredbe št. 1493/1999 za označevanje kakovostnih vin pdpo uporablja ime določenega območja ali ime občine, dela te občine ali določenega kraja – izhaja iz objave teh določb v Uradnem listu države članice, ki jih je sprejela.

(Glej točke od 97 do 99.)

4. Absolutni razlog za zavrnitev, določen v členu 7(1)(j) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti, velja, ne da bi bilo treba upoštevati vprašanje, ali so znamke, za katere se zahteva registracija, take narave, da bi zavajale javnost, ali če znamke glede izvora proizvoda povzročijo verjetnost zmede v javnosti.

(Glej točko 120.)

5. Za uporabo razloga za zavrnitev iz člena 7(1)(j) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti je dovolj, da znamke vsebujejo ali so sestavljene iz elementov, ki omogočajo, da se z gotovostjo identificira zadevna geografska označba, ne da bi bilo treba upoštevati določne ali nedoločne člene, ki so lahko morebiti njen del. Drugače bi bilo le, če bi bila geografska označba sestavljena iz imena kraja, ki vsebuje člen, ki bi bil neločljivo povezan s tem imenom in ki bi temu imenu dal lasten in samostojen pomen.

(Glej točki 125, 126.)

6. Ker je treba v skladu s členom 7(1)(j) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti zavrniti registracijo prijavljene znamke le zato, ker ta znamka vsebuje ali je sestavljena iz geografske označbe vina, kadar vino ni tega izvora, dejstvo, da je ime, ki je upravičeno do zaščitene označbe porekla, širši javnosti ali v zadevnih krogih neznano ali da je večpomensko, kar bi oslabilo njegovo geografsko označevalno naravo, ni upoštevno za uporabo tega absolutnega razloga za zavrnitev.

(Glej točko 131.)