This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62008CV0001
Povzetek mnenja
Povzetek mnenja
Mnenje 1/08
Mnenje na podlagi člena 300(6) ES
„Mnenje na podlagi člena 300(6) ES — Splošni sporazum o trgovini s storitvami (GATS) — Liste specifičnih obvez — Sporazumi o odobritvi kompenzacij glede na spremembe in odstope od nekaterih obvez zaradi pristopa novih držav članic k Evropski uniji — Deljena pristojnost — Pravna podlaga — Skupna trgovinska politika — Skupna prometna politika“
Mnenje Sodišča (veliki senat) z dne 30. novembra 2009 I ‐ 11134
Povzetek mnenja
Mednarodni sporazumi – Sklenitev – Predhodno mnenje Sodišča – Predmet
(člen 300(6) ES)
Mednarodni sporazumi – Pristojnost Skupnosti in držav članic – Sklenitev sporazuma v okviru Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS), priloženega k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije
(člen 133(5) in (6) ES)
Mednarodni sporazumi – Pristojnost Skupnosti in držav članic – Sklenitev sporazuma v okviru Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS), priloženega k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije
(člen 133(5), prvi pododstavek, in (6), drugi pododstavek, ES)
Mednarodni sporazumi – Pristojnost Skupnosti in držav članic – Sklenitev sporazuma v okviru Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS), priloženega k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije
(člen 133(6), drugi pododstavek, ES)
Mednarodni sporazumi – Pristojnost Skupnosti in držav članic – Sklenitev sporazuma v okviru Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS), priloženega k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije
(člen 133(5), tretji pododstavek, in (6), drugi pododstavek, ES)
Mednarodni sporazumi – Pristojnost Skupnosti in držav članic – Sklenitev sporazumov na področju trgovine s storitvami transporta
(člen 133(6), drugi in tretji pododstavek, ES)
V okviru postopka iz člena 300(6) ES, ki se nanaša na možnost pridobitve predhodnega mnenja Sodišča o združljivosti mednarodnega sporazuma, ki ga sklene Skupnost, s Pogodbo, je treba dopustiti, da se v sodno presojo predložijo vsa vprašanja, ki zbujajo dvom o materialnopravni in formalnopravni veljavnosti sporazuma glede na Pogodbo. Razsodba o skladnosti sporazuma s Pogodbo torej ni odvisna le od določb materialnega prava, temveč tudi od določb, ki se nanašajo na pristojnost, postopek ali institucionalno organizacijo Skupnosti.
Pridobitev predhodnega mnenja Sodišča se lahko dopusti tudi o vprašanjih, ki zadevajo delitev pristojnosti med Skupnostjo in državami članicami za sklenitev nekega sporazuma s tretjimi državami. Člen 107(2) Poslovnika to razlago potrjuje.
Poleg tega je treba poudariti, da je ustrezna izbira pravne podlage pomembna ustavnopravno. Ker ima Skupnost namreč le pristojnosti, ki so ji bile dodeljene, mora sporazum, ki ga namerava skleniti, opreti na neko določbo Pogodbe, s katero je pooblaščena, da ta akt odobri. Izbira napačne pravne podlage lahko torej povzroči neveljavnost samega akta o sklenitvi in s tem razveljavi privolitev Skupnosti, da jo sporazum, ki ga je podpisala, zavezuje. Tako je zlasti, ko Pogodba Skupnosti ne daje zadostne pristojnosti za ratifikacijo celotnega sporazuma, kar pripelje do preučitve delitve pristojnosti med Skupnostjo in državami članicami za sklenitev načrtovanega sporazuma s tretjimi državami, ali tudi ko ustrezna pravna podlaga navedenega akta za sklenitev določa drugačen zakonodajni postopek od tistega, ki so ga institucije Skupnosti dejansko izvedle.
(Glej točke od 108 do 110.)
Iz člena 133(5), prvi pododstavek, ES – določbe, ki jo je vpeljala Pogodba iz Nice – je razvidno, da je Skupnost odslej na podlagi navedene skupne trgovinske politike pristojna tudi za sklepanje mednarodnih sporazumov v zvezi s trgovino s storitvami, ki se zagotavljajo na načine 2, 3 in 4 v smislu Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS), priloženega k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije. Taki načini zagotavljanja storitev, ki so v GATS imenovani „poraba v tujini“, „tržna prisotnost“ in „prisotnost fizičnih oseb“ in ki so bili prej zunaj področja skupne trgovinske politike, odslej izpolnjujejo pogoje, določene v členu 133(5) in (6) ES.
(Glej točko 119.)
V členu 133(5), peti pododstavek, ES, ki uvaja zunanjo pristojnost Skupnosti na področju mednarodne trgovine s storitvami na načine 2, 3 in 4 v smislu Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS), priloženega k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, je izrecno določeno, da se ta uporablja brez poseganja v odstavek 6. Člen 133(6), drugi pododstavek, ES določa, da so z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 5 sporazumi, ki se nanašajo na trgovino s kulturnimi in avdiovizualnimi storitvami, izobraževalnimi storitvami ter socialnimi in zdravstvenimi storitvami, v deljeni pristojnosti Skupnosti in njenih držav in jih te in Skupnost sklepajo skupaj.
Iz istega besedila teh določb je razvidno, da drugače kot sporazume o trgovini s storitvami, ki se ne nanašajo na storitve iz člena 133(6), drugi pododstavek, ES, sporazumov, ki se nanašajo na njih, ne more sklepati Skupnost sama, ampak je za tako sklepanje zahtevana skupna udeležba Skupnosti in držav članic.
Glede skupnega delovanja Skupnosti in njenih držav članic na podlagi deljene pristojnosti, ki jo imajo, člen 133(6), drugi pododstavek, ES omogoča tako uresničevanje interesov Skupnosti za vzpostavitev celovite, skladne in učinkovite zunanje trgovinske politike kot tudi upoštevanje posebnih interesov, ki bi jih lahko uveljavljale države članice na občutljivih področjih, opredeljenih s to določbo. Zahteva po enotnem mednarodnem zastopanju Skupnosti poleg tega narekuje tesno sodelovanje med institucijami Skupnosti in državami članicami med pogajanji in pri sklepanju takih sporazumov.
(Glej točke od 132 do 134 in 136.)
Razlaga, po kateri so v členu 133(6), drugi odstavek, ES zajeti le sporazumi, ki se izključno ali primarno nanašajo na trgovino s storitvami v sektorjih, ki jih vsebuje ta člen, nima nobenega temelja v besedilu tega člena in tudi ne more biti v skladu s ciljem te določbe, ki je ohraniti učinkovito zunanjo pristojnost držav članic na občutljivih področjih, zajetih v navedeni določbi.
Posledica take razlage bi namreč bila izvzeti s področja uporabe člena 133(6), drugi pododstavek, ES vse „horizontalne“ sporazume o trgovini s storitvami kot celoto. Iz te razlage bi tudi izhajalo, da bi mednarodne določbe s povsem enako vsebino, ki jih vsebuje neki sporazum in se nanašajo na področja občutljivih storitev iz člena 133(6), drugi pododstavek, ES, spadale ali ne bi spadale na področje deljene pristojnosti med Skupnostjo in državami članicami, na katero se nanaša ta določba, le glede na okoliščino, ali so se stranke sporazuma odločile, da trgujejo le s takimi občutljivimi storitvami, ali so sklenile, da trgujejo hkrati z občutljivimi storitvami in drugo vrsto storitev ali s storitvami kot celoto.
(Glej točke od 138 do 140.)
Iz okoliščine, da člen 133(5), tretji pododstavek, ES določa, da akt Skupnosti o sklenitvi horizontalnega sporazuma na področju trgovine, za katerega se zahteva soglasje v Svetu, če se tak sporazum nanaša tudi na odstavek 6, drugi pododstavek, tega člena, ni mogoče sklepati, da je pristojnost Skupnosti za sklepanje takega sporazuma – v nasprotju s sektorskimi sporazumi, ki se posebej nanašajo na občutljiva področja iz istega pododstavka – izključna.
Člen 133(5), tretji pododstavek, ES vsebuje tudi pravilo, katerega namen ni opredelitev narave pristojnosti Skupnosti, ampak opredelitev načina izvajanja take pristojnosti. Poleg tega zahteva po soglasju v Svetu pri sprejetju akta Skupnosti o sklenitvi sporazuma nikakor ni nezdružljiva s tem, da je taka sklenitev v deljeni pristojnosti z državami članicami.
(Glej točki 141 in 142.)
Razlaga, ki jo ponuja Komisija, in sicer da se člen 133(6), tretji pododstavek, ES nanaša le na sporazume, ki zadevajo izključno ali v glavnem trgovino s prevoznimi storitvami, bi odvzela tej določbi velik del učinkovitosti. Posledica te razlage bi namreč bila, da bi mednarodne določbe s povsem enako vsebino, ki jih vsebuje neki sporazum, spadale v nekaterih primerih v prometno politiko, v nekaterih pa v trgovinsko le glede na okoliščino, ali so se stranke sporazuma odločile, da trgujejo le s prevoznimi storitvami, ali pa so sklenile, da trgujejo hkrati s takimi storitvami in drugo vrsto storitev ali s storitvami kot celoto.
Nasprotno je namen člena 133(6), tretji pododstavek, ES glede mednarodne trgovine s prevoznimi storitvami ohraniti načelno vzporednost med notranjo pristojnostjo, ki se izvaja z enostranskim sprejetjem pravil Skupnosti, in zunanjo pristojnostjo, ki se izvaja s sklepanjem mednarodnih sporazumov, pri čemer prva in druga pristojnost ostaneta kot prej v naslovu Pogodbe, ki se nanaša posebej na skupno prometno politiko.
Sklop prevoz, ki ga vsebujejo zadevni sporazumi s članicami Svetovne trgovinske organizacije, katerih namen je spremeniti liste specifičnih obvez Skupnosti in njenih držav članic na podlagi Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS), spada v skladu s členom 133(6), tretji pododstavek, ES na področje prometne politike, in ne na področje skupne trgovinske politike.
(Glej točke 163, 164 in 173.)