Keywords
Summary

Keywords

1. Svoboda opravljanja storitev – Omejitve – Igre na srečo

(člen 49 ES)

2. Svoboda opravljanja storitev – Omejitve – Igre na srečo

(člen 49 ES)

3. Svoboda opravljanja storitev – Omejitve – Igre na srečo

(člen 49 ES)

Summary

1. Nacionalna ureditev, ki je namenjena preprečevanju igralske odvisnosti in boju proti goljufijam ter dejansko prispeva k uresničevanju teh ciljev, se lahko šteje za ureditev, ki koherentno in sistematično omejuje dejavnosti stav, čeprav je imetniku ali imetnikom izključnega dovoljenja dovoljeno, da ponudbo na trgu naredijo privlačno s tem, da uvedejo nove igre na srečo in pritegnejo pozornost širše javnosti. Nacionalno sodišče mora preveriti, ali lahko dejavnosti nezakonitih iger v zadevni državi članici pomenijo problem, ki bi ga širjenje dovoljenih in reguliranih dejavnosti lahko rešilo, in ali to širjenje ni tako obsežno, da bi bilo nezdružljivo s ciljem omejevanja navedene odvisnosti.

(Glej točko 38 in točko 1 izreka.)

2. Nacionalnemu sodišču ob uporabi ureditve države članice glede iger na srečo, ki je v skladu s členom 49 ES, ni treba v vsakem posameznem primeru preveriti, ali je izvedbeni ukrep za zagotavljanje spoštovanja te ureditve ustrezen za zagotovitev uresničevanja njenega cilja in skladen z načelom sorazmernosti, če je ta ukrep nujen za zagotavljanje polnega učinka te ureditve in ne pomeni dodatne omejitve glede na tisto, ki izhaja iz iste ureditve. Okoliščina, da je bil ta izvedbeni ukrep sprejet po posredovanju državnih organov, ki je bilo namenjeno zagotavljanju spoštovanja nacionalne ureditve, ali na podlagi zahteve posameznika v civilnem postopku, da bi se zavarovale pravice, ki jih ima na podlagi te ureditve, ne vpliva na odločitev v sporu, o katerem odloča nacionalno sodišče.

(Glej točko 50 in točko 2 izreka.)

3. Člen 49 ES je treba razlagati tako, da ne nasprotuje ureditvi države članice, ki prirejanje iger na srečo in spodbujanje k sodelovanju pri njih podreja sistemu izključnosti v korist enega samega gospodarskega subjekta in vsem drugim, tudi gospodarskim subjektom s sedežem v drugi državi članici, na ozemlju prve države članice prepoveduje ponujanje storitev, na katere se ta ureditev nanaša, prek interneta.

Ker sektor iger na srečo, ki se ponujajo prek interneta, ni predmet usklajevanja na ravni Evropske unije, lahko država članica upravičeno meni, da samega dejstva, da gospodarski subjekt prek interneta zakonito ponuja storitve iz tega sektorja v drugi državi članici – kjer ima sedež in kjer zanj načeloma že veljajo pravni pogoji in ga nadzorujejo pristojni organi te države – ni mogoče šteti za zadostno jamstvo, da bodo nacionalni potrošniki zavarovani pred tveganjem goljufije in kriminalitete, če se upoštevajo težave, ki jih lahko imajo v takih okoliščinah organi države članice, v kateri je sedež te družbe, pri presoji poklicne usposobljenosti in poštenosti gospodarskih subjektov. Poleg tega igre na srečo, ki so dostopne prek interneta, zaradi neobstoja neposrednega stika med potrošnikom in gospodarskim subjektom vključujejo drugačna in večja tveganja v zvezi z morebitnimi goljufijami gospodarskih subjektov v škodo potrošnikom, kot jih vključujejo te igre na zanje običajnih trgih. Zadevno omejitev je torej ob upoštevanju posebnosti v zvezi s ponudbo iger na srečo prek interneta mogoče šteti za upravičeno zaradi cilja boja proti goljufiji in kaznivim dejanjem.

(Glej točke 54, 55, 57 in 58 ter točko 3 izreka.)