Keywords
Summary

Keywords

Svoboda opravljanja storitev – Omejitve – Nacionalna ureditev v zvezi s povračilom zdravstvenih stroškov, nastalih v drugi državi članici – Nepričakovano bolnišnično zdravljenje – Uredba (EGS) št. 1408/71

(člen 49 ES; Uredba Sveta št. 1408/71, člen 22(1)(a)(i))

Summary

Država, ki je upravičencem nacionalnega zdravstvenega sistema te države članice zavrnila dopolnilno povračilo zdravstvenih stroškov, ki so jim nastali v drugi državi članici zaradi bolnišničnega zdravljenja v skladu s členom 22(1)(a)(i) Uredbe št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, kakor je bila spremenjena in posodobljena z Uredbo št. 118/97 in kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1992/2006, v delu, v katerem je stopnja kritja, ki se uporablja v državi članici, ki je zagotovila navedeno zdravljenje, nižja od tiste, ki je določena v ureditvi države članice zavarovanja, izpolnjuje obveznosti iz člena 49 ES.

Okoliščina, da bi bilo mogoče osebe, zavarovane v okviru zdravstvenega sistema države članice, spodbuditi k predčasni vrnitvi v to državo članico, da bi tam prejele bolnišnično zdravljenje, ki je postalo potrebno zaradi poslabšanja njihovega zdravstvenega stanja med začasnim bivanjem v drugi državi članici, ali k temu, da bi se odpovedale na primer turističnemu ali študijskemu potovanju v to drugo državo članico, če ne bi mogle, razen v posebnih omejenih primerih, računati na dopolnilno posredovanje pristojnega nosilca, če bi bili stroški enakovrednega zdravljenja v državi članici zavarovanja višji od stopnje kritja, ki se uporablja v tej drugi državi članici, preveč aleatorna in posredna. Tako ni mogoče za sporno ureditev na splošno šteti, da bi bilo mogoče z njo omejevati svobodo opravljanja bolnišničnih, turističnih ali izobraževalnih storitev.

Poleg tega naj bi bili primeri, ko nepričakovano bolnišnično zdravljenje zavarovane osebe med začasnim bivanjem v drugi državi članici zaradi uporabe ureditve države članice začasnega bivanja državo članico zavarovanja izpostavi večji finančni obremenitvi, kot če bi bilo to zdravljenje opravljeno v enem od njenih zavodov, v glavnem uravnoteženi s primeri, ko zadevno bolnišnično zdravljenje za državo članico zavarovanja zaradi uporabe ureditve države članice začasnega bivanja nasprotno pomeni manjšo finančno obremenitev od te, ki bi nastala pri uporabi njene lastne ureditve.

(Glej točke 72, 78 in 80.)