EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62008CJ0175

Povzetek sodbe

Keywords
Summary

Keywords

1. Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Omejitve

(člena 68 ES in 234 ES)

2. Vizumi, azil in priseljevanje – Azilna politika – Status begunca ali status subsidiarne zaščite – Direktiva 2004/83 – Prenehanje statusa begunca

(Direktiva Sveta 2004/83, členi 2(c), 7(1) in 11(1)(e))

3. Vizumi, azil in priseljevanje – Azilna politika – Status begunca ali status subsidiarne zaščite – Direktiva 2004/83 – Prenehanje statusa begunca

(Direktiva Sveta 2004/83, členi 2(e), 4 in 11(1)(e))

4. Vizumi, azil in priseljevanje – Azilna politika – Status begunca ali status subsidiarne zaščite – Direktiva 2004/83 – Prenehanje statusa begunca

(Direktiva Sveta 2004/83, člena 2(c) in 11(1)(e))

5. Vizumi, azil in priseljevanje – Azilna politika – Status begunca ali status subsidiarne zaščite – Direktiva 2004/83 – Prenehanje statusa begunca

(Direktiva Sveta 2004/83, člena 4(4) in 11(1)(e))

Summary

1. Niti iz besedila členov 68 ES in 234 ES niti iz namena postopka, ki ga uvaja zadnjenavedena določba, ne izhaja, da bi avtorji Pogodbe iz pristojnosti Sodišča poskušali izključiti predloge za sprejetje predhodne odločbe, ki se nanašajo na direktivo, v takem posebnem primeru, ko se nacionalno pravo države članice pri določanju pravil za neki primer, ki je za to državo povsem notranji, sklicuje na vsebino določb te direktive. V takem primeru je namreč zagotovo v interesu Skupnosti, da se zaradi preprečevanja prihodnjih razhajajočih se razlag povzete določbe prava Skupnosti razlagajo enako, ne glede na okoliščine, v katerih se uporabljajo.

(Glej točko 48.)

2. Člen 11(1)(e) Direktive 2004/83 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite je treba razlagati tako, da:

– oseba izgubi status begunca, če glede na pomembno in trajno spremembo okoliščin v zadevni tretji državi okoliščine, ki so utemeljevale njen strah pred preganjanjem v smislu člena 2(c) Direktive 2004/83 in zaradi katerih je pridobila status begunca, prenehajo in nima drugega razloga za strah pred „preganjanjem“ v smislu člena 2(c) navedene direktive;

– pristojni organi države članice morajo za presojo spremembe okoliščin preveriti, ali so subjekti zaščite iz člena 7(1) Direktive 2004/83 glede na begunčev položaj sprejeli razumne ukrepe za preprečitev preganjanja in ali torej razpolagajo zlasti z učinkovitim sodnim sistemom za odkrivanje, pregon in kaznovanje dejanj, ki pomenijo preganjanje, ter ali bi imel zadevni državljan v primeru prenehanja statusa begunca dostop do take zaščite;

– subjekti zaščite iz člena 7(1)(b) Direktive 2004/83 lahko vključujejo mednarodne organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del ozemlja države, tudi z večnacionalnimi vojaškimi enotami na tem ozemlju.

(Glej točko 76 in točko 1 izreka.)

3. V okviru pojma mednarodne zaščite Direktiva 2004/83 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite, ureja dva ločena sistema zaščite, in sicer na eni strani status begunca, na drugi strani pa status subsidiarne zaščite, saj člen 2(e) Direktive določa, da je oseba, upravičena do subsidiarne zaščite, tista, ki ni opredeljena kot begunec. Zato razen s kršitvijo področij teh dveh sistemov zaščite prenehanja prvega ni mogoče pogojevati z ugotovitvijo, da niso izpolnjeni pogoji za uporabo drugega.

V sistemu te direktive morebitni status begunca preneha, ne da bi to vplivalo na pravico zadevne osebe, da zaprosi za status subsidiarne zaščite, če so podani vsi elementi iz njenega člena 4, ki so potrebni za ugotovitev, da so izpolnjeni pogoji za utemeljenost take zaščite, navedeni v členu 15 iste direktive.

(Glej točke od 78 do 80.)

4. Ko se okoliščine, zaradi katerih je bil priznan status begunca, spremenijo in nacionalni organi države članice preverijo, ali ne obstajajo druge okoliščine, ki utemeljujejo strah zadevne osebe pred preganjanjem bodisi iz istega razloga kot prvotno bodisi iz katerega drugega razloga iz člena 2(c) Direktive 2004/83 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite, je merilo verjetnosti za presojo tveganja, ki izhaja iz teh drugih okoliščin, enako merilu, ki se uporablja pri priznanju statusa begunca.

V teh dveh fazah obravnavanja se namreč presoja nanaša na isto vprašanje, in sicer, ali ugotovljene okoliščine pomenijo tako grožnjo, da je lahko zadevno osebo glede na njen položaj utemeljeno strah, da bo dejansko izpostavljena dejanjem preganjanja. Ta presoja tveganja mora biti vsekakor opravljena previdno in skrbno, saj so od nje odvisne osebna celovitost in svoboščine posameznikov, ki sta vprašanji s področja temeljnih vrednot Unije.

(Glej točke od 89 do 91 in točko 2 izreka.)

5. Člen 4(4) Direktive 2004/83 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite se v delu, v katerem daje napotke glede dokaznega pomena prejšnjih dejanj preganjanja in groženj s preganjanjem, lahko uporabi, če nameravajo pristojni organi preklicati status begunca v skladu s členom 11(1)(e) Direktive 2004/83, zadevna oseba pa se za utemeljevanje trajanja utemeljenega strahu pred preganjanjem sklicuje na druge okoliščine kot tiste, zaradi katerih ji je bil priznan status begunca. Vendar običajno ne more biti tako, ko je razlog za preganjanje drugačen od tistega, ki se je upošteval ob priznanju statusa begunca, in obstajajo prejšnja dejanja preganjanja ali grožnje s preganjanjem, povezane z razlogom za preganjanje, ki je bil obravnavan v tej fazi.

(Glej točko 100 in točko 3 izreka.)

Top