Keywords
Summary

Keywords

1. Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve

(Statut Sodišča, člen 21; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1)(c))

2. Konkurenca – Upravni postopek – Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Obvezna vsebina – Spoštovanje pravice do obrambe – Podjetja, ki jim je dana možnost podati svoje stališče o dejstvih, očitkih in okoliščinah, ki jih navaja Komisija

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 27(1))

3. Konkurenca – Omejevalni sporazum – Škodovanje konkurenci – Merila presoje – Preizkus pogojev konkurence na trgu – Upoštevanje dejanske in potencialne konkurence

(člen 81(1) in (3)ES)

4. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije, s katero je ugotovljena kršitev – Odločba, za sprejetje katere je potrebna kompleksna ekonomska ali tehnična presoja – Sodni nadzor – Obseg

(člen 81(1) ES)

5. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Pojem

(člen 81(1) ES)

6. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Opredelitev podjetja kot potencialnega konkurenta – Merila – Bistveni element – Sposobnost podjetja, da vstopi na upoštevni trg

(člen 81(1) ES)

7. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Dokaz – Presoja dokazne vrednosti dokumenta – Merilo – Verodostojnost predloženih dokazov

(člen 81(1) ES)

8. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Opredelitev podjetja kot potencialnega konkurenta – Sposobnost hitrega vstopa na upoštevni trg – Pojem hitrega vstopa

(člen 81(1) ES; Obvestilo Komisije 2001/C 3/02)

9. Konkurenca – Globe – Sporazum, ki je bil priglašen v okviru Uredbe št. 17 in za katerega je veljala imuniteta pred globami – Prenehanje veljavnosti priglasitve in prenehanje imunitete pred globami z začetkom veljavnosti Uredbe št. 1/2003

(uredbi Sveta št. 17, člen 15(5), in št. 1/2003, člen 34(1))

10. Konkurenca – Globe – Znesek – Polje proste presoje Komisije – Prilagoditev ravni glob

(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23)

11. Konkurenca – Globe – Diskrecijska pravica Komisije – Presoja na podlagi individualnega ravnanja podjetja

(člen 81(1) ES)

12. Konkurenca – Globe – Odločba, s katero so naložene globe – Obveznost obrazložitve – Obseg – Navedba elementov presoje, na podlagi katerih je Komisija določila težo in trajanje kršitve

(člen 253 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C)

13. Pravo Skupnosti – Načela – Varstvo legitimnih pričakovanj – Pojem – Izjave Komisije „ki nakazujejo“ – Izključitev

14. Konkurenca – Upravni postopek – Obveznosti Komisije – Spoštovanje razumnega roka – Razglasitev ničnosti odločbe, s katero je ugotovljena kršitev, zaradi predolgega trajanja postopka – Pogoj – Poseg v pravico zadevnih podjetij do obrambe

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(1); Uredba Sveta št. 1/2003, člen 25)

15. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Smernice, ki jih je sprejela Komisija – Olajševalne okoliščine

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

16. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Merila presoje – Vpliv na trg – Velikost geografskega trga

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

17. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Olajševalne okoliščine – Polje proste presoje Komisije pri celostni presoji

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 3)

Summary

1. Na podlagi člena 21 Statuta Sodišča in člena 44(1)(c) Poslovnika Splošnega sodišča morata biti v vsaki tožbi navedena predmet spora in kratek povzetek tožbenih razlogov. Za dopustnost tožbe je potrebno, da so bistveni dejanski in pravni elementi, na katerih tožba temelji, razvidni vsaj na kratko, vendar dosledno in razumljivo iz besedila same tožbe. Čeprav je besedilo tožbe glede posebnih vprašanj lahko podprto in dopolnjeno s sklicevanjem na odlomke iz dokumentov, ki so ji priloženi, pa splošno sklicevanje na druga pisanja, tudi če so priložena tožbi, ne more odtehtati neobstoja bistvenih elementov pravne utemeljitve, ki morajo biti na podlagi zgoraj navedenih določb zajeti v tožbi.

Poleg tega Splošno sodišče ni dolžno v prilogah iskati ter prepoznavati tožbenih razlogov in trditev, ki bi jih lahko štelo za podlago za tožbo, ker imajo priloge le dokazno in pomožno funkcijo.

Splošno sodišče lahko skupno izvedensko mnenje iz priloge k tožbi, na katerega se sklicujejo tožeče stranke v okviru svoje kritike analize Komisije, upošteva le v delu, v katerem so podprti ali dopolnjeni tožbeni razlogi ali trditve, ki so jih tožeče stranke izrecno navedle v besedilu svojih pisanj, in v katerem je mogoče natančno ugotoviti, kateri elementi iz te priloge podpirajo ali dopolnjujejo navedene tožbene razloge ali trditve.

(Glej točke 50, 51 in 53.)

2. V okviru upravnega postopka na področju konkurence morajo biti v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah dovolj jasno navedeni očitki – čeprav na kratko – da se lahko zadevne osebe dejansko seznanijo z ravnanji, ki jim jih očita Komisija. Upoštevanje pravice do obrambe v postopku, ki lahko pripelje do sankcij, zahteva, da morajo imeti zadevna podjetja in podjetniška združenja že v fazi upravnega postopka možnost ustrezno podati svoje stališče o obstoju in upoštevnosti dejstev, očitkov in okoliščin, ki jih navaja Komisija. Ta zahteva je upoštevana, če odločba, s katero je bila ugotovljena kršitev člena 81 ES, ne bremeni zadevnih oseb za kršitve, ki so drugačne od tistih iz obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, in upošteva le dejstva, o katerih so se zadevne osebe lahko izrekle.

Poleg tega za uveljavljanje kršitve pravice do obrambe v zvezi z očitki, sprejetimi v izpodbijani odločbi, zadevna podjetja ne morejo zgolj navesti, da obstajajo razlike med obvestilom o ugotovitvah o možnih kršitvah in izpodbijano odločbo, ne da bi natančno in konkretno navedla, v katerem delu je vsaka od teh razlik v obravnavanem primeru nov očitek, v zvezi s katerim niso imela možnosti izreči se. Če se je Komisija v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah pri ugotovitvi, da je konkurenca na trgu omejena, oprla na nekatere značilnosti trga in zlasti njegovo veliko koncentracijo in če je kot odgovor na stališča tožečih strank v svoji odločbi navedla, da konkurenca na trgu ni „neučinkovita“ in da je njeno intenzivnost mogoče še povečati, Komisija ni navedla novega očitka niti se ni oprla na novo dejstvo, ampak je le dopolnila svojo analizo z upoštevanjem stališč tožečih strank. Tako ta izpopolnitev obrazložitve izpodbijane odločbe glede na obrazložitev, ki je bila prvotno v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, daleč od tega, da bi odražala kršitev pravice tožečih strank do obrambe, dokazuje nasprotno, da jim je bilo omogočeno predstaviti svoje stališče o očitku, ki ga je upoštevala Komisija.

(Glej točke 56 in od 58 do 62.)

3. Pri presoji sporazuma, sklepa podjetniškega združenja ali usklajenega ravnanja na podlagi člena 81(1) ES je treba upoštevati konkretni okvir, v katerem povzročajo posledice, in zlasti gospodarski in pravni kontekst, v katerem zadevna podjetja delujejo, vrsto zadevnih proizvodov ali storitev ter dejanske pogoje delovanja in strukturo upoštevnega trga, razen če gre za sporazum, ki vsebuje očitne omejitve konkurence, kot so določitev cen, razdelitev ali nadzor trga. V tem primeru je namreč mogoče take omejitve le v okviru odstavka 3 člena 81 ES tehtati z njihovimi domnevno ugodnimi učinki na konkurenco zaradi odobritve izjeme od prepovedi iz odstavka 1 istega člena.

Preizkus pogojev konkurence na zadevnem trgu ne temelji samo na obstoječi konkurenci med podjetji, ki so že na zadevnem trgu, ampak tudi na potencialni konkurenci, da bi se ob upoštevanju strukture trga in gospodarskega ter pravnega konteksta, v okviru katerega delujejo, ugotovilo, ali obstajajo dejanske in konkretne možnosti za konkurenco med zadevnimi podjetji ali za vstop novega konkurenta na zadevni trg in njegovo konkuriranje tam že prisotnim podjetjem.

Dalje, za presojo, ali je sporazum, sklep podjetniškega združenja ali usklajeno ravnanje treba šteti za prepovedano zaradi izkrivljanja konkurence, ki je njegova posledica, je treba preučiti konkurenco, kakršna bi dejansko bila, če zadevnega sporazuma, sklepa podjetniškega združenja ali usklajenega ravnanja ne bi bilo.

(Glej točke od 67 do 69, 81, 125 in 130.)

4. Sodišče Unije sicer na splošno izvede celovit nadzor za ugotovitev, ali so pogoji uporabe člena 81(1) ES izpolnjeni, vendar pa je nadzor, ki ga izvede nad kompleksnimi ekonomskimi presojami Komisije, nujno omejen na preverjanje, ali so bila postopkovna pravila in pravila glede obrazložitve upoštevana, ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno in ali gre za očitno napako pri presoji ali zlorabo pooblastil. Čeprav sodišče Unije Komisiji priznava polje proste presoje, pa to ne pomeni, da se mora vzdržati nadzora nad razlago ekonomskih podatkov, ki jo opravi Komisija. Sodišče Unije mora namreč preveriti ne samo vsebinsko pravilnost navedenih dokazov, njihovo zanesljivost in koherentnost, ampak tudi, ali ti dokazi vsebujejo vse relevantne podatke, ki jih je treba upoštevati pri presoji zapletenega položaja, in ali lahko utemeljijo iz njih izpeljane sklepe.

Ker je zaradi strukture trga storitev za trgovce v zvezi s pridobivanjem transakcij s plačilnimi karticami ali karticami z odloženim plačilom kljub dejavnikoma, ki ju je Komisija upoštevala kot ugodna za vstop novega udeleženca, malo verjetno, da bi finančna institucija na zadevni trg vstopila prek fronting sporazuma, zaradi katerega bi bila od začetka v razmerju do glavnih konkurentov, ki so že na navedenem trgu, v manj ugodnem položaju, je sklepna ugotovitev Komisije, s katero je ta zavrnila hipotezo o takem vstopu, dovolj utemeljena s preudarki o tem, da bi bilo težko najti fronting partnerja, in s preudarki o dodatnih zapletih in stroških, ki jih povzročajo taki sporazumi, in v njej ni uporabljeno napačno pravno merilo.

(Glej točke 70, 110 in 111.)

5. Okoliščina, da je Komisija priznala, da konkurenca na zadevnem trgu ni „neučinkovita“, ji ne preprečuje sankcioniranja ravnanja, katerega posledica je izključitev potencialnega konkurenta s tega trga. Na eni strani, ker člen 81 ES tako kot druga pravila o konkurenci iz Pogodbe ni namenjen le varstvu interesov konkurentov ali potrošnikov, ampak tudi varstvu strukture trga in tako konkurence kot take, se je Komisija lahko veljavno oprla na visoko stopnjo koncentracije zadevnega trga. Na drugi strani, analiza posledic ravnanja za potencialno konkurenco ne more biti odvisna od trenutno obstoječe stopnje konkurence na zadevnem trgu. Tak pristop bi bil v nasprotju z usklajeno sodno prakso, ki zahteva, da presoja pogojev konkurence na trgu ne temelji le na dejanski konkurenci med podjetji, ki so že na zadevnem trgu, ampak tudi na potencialni konkurenci.

(Glej točke od 121 do 131.)

6. Kar zadeva pravna merila, ki jih je treba uporabiti pri preučitvi, ali je podjetje potencialni konkurent na zadevnem trgu, mora Komisija preveriti, ali bi, če se v zvezi s tem podjetjem ne bi uporabilo pravilo, ki je z vidika člena 81(1) ES sporno, obstajale dejanske in konkretne možnosti, da vstopi na navedeni trg in da konkurira že prisotnim podjetjem. Tak dokaz ne more temeljiti zgolj na hipotezi, ampak mora biti podprt z dejstvi ali analizo struktur upoštevnega trga. Tako podjetja ni mogoče opredeliti kot potencialnega konkurenta, če njegov vstop na trg ne ustreza ekonomsko uspešni strategiji. Iz tega nujno izhaja, da je namen podjetja, da vstopi na trg, sicer morda upošteven pri preučitvi, ali ga je mogoče šteti za potencialnega konkurenta na navedenem trgu, vendar pa je bistveni element, na katerem mora temeljiti ta opredelitev, njegova sposobnost, da vstopi na navedeni trg.

(Glej točke od 166 do 168.)

7. Glede dokazne vrednosti, ki jo je treba pripisati dokumentom, v okviru ugotovitve kršitve pravil o konkurenci je treba spomniti, da v pravu Unije velja načelo proste presoje dokazov in da je edino upoštevno merilo za presojo predloženih dokazov njihova verodostojnost. Tako je za presojo dokazne vrednosti dokaza najprej treba preveriti verodostojnost informacij, ki jih ta vsebuje. Upoštevati je torej treba zlasti vir dokumenta, okoliščine njegovega nastanka in njegovega naslovnika ter se vprašati, ali se glede na njegovo vsebino zdi razumen in verodostojen.

(Glej točko 182.)

8. Komisija z opredelitvijo gospodarskega subjekta kot potencialnega konkurenta prava ne uporabi napačno, če se njena presoja v zvezi s sposobnostjo tega subjekta za vstop na zadevni trg ne izpodbija in če hipoteza vstopa navedenega operaterja na zadevni trg ni zgolj teoretična. Te ugotovitve ni mogoče izpodbiti z dejstvom, da Komisija v očitnem nasprotju z opredelitvijo iz Smernic o uporabi člena 81 ES za sporazume o horizontalnem sodelovanju, v katerih je naveden enoletni rok, ni ocenila časa, ki bi ga ta subjekt potreboval za vstop na zadevni trg. Iz opredelitve v opombi št. 9 teh smernic je razvidno, da je bistveni element nujnost, da se potencialni vstop opravi dovolj hitro, da se omeji ravnanje udeležencev na trgu, pri čemer je enoletni rok naveden le za orientacijo.

(Glej točke od 187 do 189.)

9. Možnost Komisije, da naloži globo v zvezi s sporazumom, ki je bil priglašen v okviru Uredbe št. 17, izhaja iz člena 34(1) Uredbe št. 1/2003 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe, ki določa, da prijave prenehajo veljati z začetkom uporabe te uredbe. Iz tega nujno izhaja, da imuniteta pred globami za priglašene sporazume na podlagi člena 15(5) Uredbe št. 17 preneha z začetkom veljavnosti Uredbe št. 1/2003. Zato je Komisija vsekakor upravičena, da tožečim strankam naloži globo zaradi nadaljevanja spornega ravnanja po začetku veljavnosti Uredbe št. 1/2003.

(Glej točko 211.)

10. Komisija ima pri določanju zneska glob polje proste presoje, saj so te instrument politike konkurence. Okoliščina, da naj Komisija v preteklosti ne bi nalagala glob v zvezi z omejevanjem konkurence kot posledico, ji ne more odvzeti možnosti naložiti globo, če je to potrebno za zagotovitev izvajanja politike konkurence. Učinkovita uporaba pravil o konkurenci namreč zahteva, da lahko Komisija kadar koli prilagodi raven glob potrebam te politike.

(Glej točki 212 in 213.)

11. Komisija v posebnem okviru vsake zadeve ob izvajanju svoje diskrecijske pravice odloči o primernosti naložitve globe za sankcioniranje ugotovljene kršitve in ohranitev učinkovitosti konkurenčnega prava. Vsekakor pa bi bile trditve – ob predpostavki, da je Komisija v preteklosti storila napako, ko v podobnih zadevah podjetjem ni naložila glob – v katerih bi se v korist podjetij, sankcioniranih zaradi kršitve pravil o konkurenci, sklicevalo na nezakonitost, storjeno v korist drugega, v nasprotju z načelom zakonitosti.

(Glej točki 218 in 219.)

12. Kar zadeva določanje glob zaradi kršitev konkurenčnega prava, Komisija svojo obveznost obrazložitve izpolni, ko v odločbi navede elemente presoje, na podlagi katerih je določila težo in trajanje storjene kršitve, ne da bi morala v njej navesti podrobnejšo obrazložitev ali številčne podatke v zvezi z metodo izračuna globe. Taki elementi o teži in trajanju ravnanja, ki se očita tožečim strankam, čeprav se nanašajo predvsem na določitev zneska globe, poleg tega omogočajo razumevanje razlogov, iz katerih je Komisija menila, da je bilo primerno naložiti globo.

(Glej točki 221 in 288.)

13. V postopku v zvezi z ugotovitvijo kršitve na podlagi člena 81 ES načelo varstva legitimnih pričakovanj zajema vsakega posameznika, ki je v položaju, iz katerega je razvidno, da je uprava pri njem vzbudila utemeljena pričakovanja, pri čemer se nihče ne more sklicevati na kršitev tega načela brez natančnih, brezpogojnih in skladnih zagotovil, ki izhajajo iz pooblaščenih in zanesljivih virov, ki mu jih je zagotovila uprava. „Izjav, ki nakazujejo“, da Komisija ne šteje nekega primera za zadevo, v kateri bi naložila globo, ni mogoče opredeliti kot taka zagotovila.

(Glej točki 223 in 224.)

14. Upoštevanje razumnega roka pri vodenju upravnih postopkov na področju politike konkurence je splošno načelo prava Unije, katerega upoštevanje zagotavlja sodišče Unije. To načelo je potrjeno v členu 41(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Kršitev tega načela lahko vodi do razglasitve ničnosti odločbe, s katero je bila ugotovljena kršitev člena 81 ES, če se je z njo poseglo v možnosti zadevnih podjetij, da branijo svoje stališče, in tako v njihovo pravico do obrambe. Vendar pa to ni tako, kadar tožeče stranke ne trdijo, da je trajanje upravnega postopka poseglo v njihovo pravico do obrambe, in je obdobje med prenehanjem kršitve in izpodbijano odločbo, s katero je bila naložena globa, krajše od zastaralnih rokov, določenih v členu 25 Uredbe št. 1/2003. Ob celoviti ureditvi, ki podrobno določa roke, v katerih lahko Komisija, ne da bi kršila temeljno zahtevo po pravni varnosti, naloži globe podjetjem, ki so predmet postopkov uporabe pravil o konkurenci, je treba namreč vsak preudarek o obveznosti Komisije, da mora svoje pooblastilo o naložitvi glob izvršiti v razumnem roku, zavrniti.

(Glej točke od 231 do 234, 238 in 298.)

15. Pri določanju zneska globe, naložene zaradi kršitve pravil o konkurenci, se Komisija ne sme oddaljiti od pravil, ki si jih je sama določila. Natančneje, kadar Komisija sprejme smernice, s katerimi želi v skladu s Pogodbo natančno opredeliti merila, ki jih namerava uporabiti v okviru izvajanja svoje diskrecijske pravice na tem področju, je posledica tega samoomejevanje navedene pravice, saj mora upoštevati okvirna pravila, ki si jih je sama določila.

Za preveritev, ali bi Komisija morala v korist tožečih strank upoštevati olajševalno okoliščino v zvezi z obstojem razumnega dvoma glede tega, ali je sporno ravnanje kršitev, kadar globa ni bila naložena za celotno obdobje kršitve, ampak le za obdobje od datuma obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, je treba upoštevati, da je Komisija na ta datum navedla pomisleke v zvezi s spornim ravnanjem in pojasnila, zakaj meni, da predstavlja kršitev člen 81 ES. Zato od tega datuma tožeče stranke ne morejo več trditi, da se niso zavedale, da kršijo člen 81 ES.

(Glej točke 246, od 250 do 252 in 297.)

16. Na področju konkurence se teža kršitve določi ob upoštevanju številnih dejavnikov, kot so okoliščine posameznega primera, njegov kontekst in odvračilni učinek glob ter glede katerih ima Komisija polje proste presoje. Pri ocenjevanju teže kršitve je treba upoštevati njeno naravo, njen dejanski vpliv na trg, če ga je mogoče izmeriti, in velikost upoštevnega geografskega trga.

(Glej točki 266 in 268.)

17. Na področju konkurence je treba vprašanje, ali je primerno zmanjšati globo na podlagi olajševalnih okoliščin iz točke 3 Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) pogodbe ESPJ, preučiti celostno, ob upoštevanju vseh upoštevnih okoliščin. Ker navedene smernice olajševalnih okoliščin, ki se lahko upoštevajo, ne določajo kot obvezne, je treba ugotoviti, da si je Komisija pri splošni presoji obsega morebitnega zmanjšanja glob na podlagi olajševalnih okoliščin pridržala polje proste presoje.

(Glej točko 303.)