Zadeva T-434/07

Volvo Trademark Holding AB

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti — Postopek z ugovorom — Prijava figurativne znamke Skupnosti SOLVO — Prejšnje besedne in figurativne nacionalne znamke in znamke Skupnosti VOLVO — Relativni razlog za zavrnitev — Člen 8(1)(b) in (5) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) in (5) Uredbe (ES) št. 207/2009)“

Sodba Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 2. decembra 2009   II ‐ 4419

Povzetek sodbe

1. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Vidna podobnost med kompleksno figurativno znamko in besedno znamko – Merila za presojo

   (Uredba Sveta št. 40/94, člen 8(1)(b))

2. Znamka Skupnosti – Postopkovne določbe – Ugotavljanje dejanskega stanja

   (Uredba Sveta št. 40/94, člena 8(1)(b) in 74(1))

3. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke

   (Uredba Sveta št. 40/94, člen 8(1)(b))

4. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke

   (Uredba Sveta št. 40/94, člen 8(1)(b))

1.  Pri preizkusu podobnosti med kompleksno figurativno znamko in prejšnjo besedno znamko v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti se te znamke upoštevajo v celoti, kot so bile registrirane ali prijavljene. Besedna znamka je znamka, ki je sestavljena izključno iz črk, besed ali besednih zvez, napisanih s tiskanimi črkami v običajni pisavi, brez posebne figurativne sestavine. Zaščita, ki se zagotovi z registracijo besedne znamke, se nanaša na besedo, navedeno v prijavi za registracijo, in ne na figurativne ali stilistične vidike, ki bi jih ta znamka lahko privzela. Tako za preizkus podobnosti nasprotujočih si znamk ni treba upoštevati pisave, s katero bi se prejšnji besedni znak lahko zapisal v prihodnosti.

   (Glej točko 37.)

2.  Zakonitost akta se mora presojati glede na dejstva in dokaze, ki so obstajali na dan, ko je bil akt sprejet. V zvezi s tem ni mogoče šteti, da je vprašanje opredelitve upoštevne javnosti v okviru presoje podobnosti med spornima znakoma v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti pravno vprašanje, ki ga je treba preučiti po uradni dolžnosti, in to šele pred Splošnim sodiščem. Opredelitev upoštevne javnosti je namreč odvisna od dejstev, ki jih mora v skladu s členom 74(1) navedene uredbe najprej preučiti Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) in ki so lahko, če je potrebno, predmet presoje zakonitosti pred sodiščem Skupnosti ob upoštevanju trditev in dokaznih predlogov strank.

   (Glej točki 46 in 47.)

3.  Čeprav je presojo podobnosti med zadevnima znakoma v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti, ki je bistveni dejavnik celovite presoje verjetnosti zmede, treba opraviti v povezavi z vtisom, ki ga ima upoštevna javnost, pa to v bistvu velja samo, če posebnosti zadevnih potrošnikov lahko vplivajo na vtis o podobnosti med spornima znakoma. To velja zlasti v primeru vtisa o stopnji glasovne in pojmovne podobnosti, ki se lahko razlikuje glede na jezik in kulturne okoliščine teh potrošnikov ali glede na njihovo poznavanje nekaterih posebnih izrazov, kar je včasih posledica tega, da so del strokovne javnosti.

   Po drugi strani mora biti vtis pri ciljni javnosti – da bi lahko vplival na obstoj verjetnosti zmede, torej da bi se zadevni proizvodi ali storitve pripisali istemu podjetju ali gospodarsko povezanim podjetjem – upoštevan pri celoviti presoji verjetnosti zmede. To zlasti velja pri večji skrbnosti, ki jo po navadi pokaže strokovna javnost.

   (Glej točki 48 in 49.)

4.  Med figurativno znamko SOLVO, za katero je vložena prijava za znamko Skupnosti za „računalniške programe za sistem za upravljanje skladišč in računalniške programe za sistem za vodenje kontejnerskih terminalov“ iz razreda 9 Nicejskega aranžmaja, in besedno znamko VOLVO, ki je bila prej registrirana v Združenem kraljestvu za – med drugimi proizvodi in storitvami – tudi „računalniško programsko opremo“ iz razreda 9 navedenega aranžmaja, torej za enake proizvode, ki so označeni s prijavljeno znamko, obstaja glasovna podobnost.

   Čeprav si zaradi različne začetnice sporna znaka glasovno nista podobna, ostane izgovarjava skupine štirih naslednjih črk – „olvo“ – popolnoma enaka in tako nujno ohranja neko stopnjo podobnosti.

   Čeprav je res, da je začetek znaka pomemben za celotni vtis, ki ga ta znak pusti, v obravnavanem primeru ob upoštevanju enake izgovarjave ni mogoče zanikati neke podobnosti, ki nastane zaradi tako velikega dela vsakega od spornih znakov, in sicer štirih od petih črk.

   V obravnavani zadevi obstaja stopnja podobnosti med spornima znakoma glede enega od preučevanih vidikov, in sicer glasovne podobnosti, kar nasprotuje temu, da bi lahko šteli, da eden od bistvenih pogojev za uporabo člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti ni izpolnjen. V teh okoliščinah je treba celovito presojati verjetnost zmede, da bi se ugotovilo, ali bi ob upoštevanju ugotovljene stopnje glasovne podobnosti med spornima znakoma, enakosti proizvodov, na katere se nanašata, in slovesa prejšnjega znaka javnost, ki so ji zadevni proizvodi namenjeni, lahko verjela, da ti proizvodi izvirajo iz istega podjetja ali gospodarsko povezanih podjetij.

   (Glej točke 28, 39, 40 in 50.)