Zadeva C-295/07 P

Komisija Evropskih skupnosti

proti

Département du Loiret

„Pritožba — Pomoči, ki jih dodelijo države — Preferenčna cena zemljišča — Odločba Komisije — Vračilo pomoči, ki ni združljiva s skupnim trgom — Sedanja vrednost pomoči — Obrestna mera, izračunana na podlagi obrestnoobrestnega računa — Neobrazložitev — Razglasitev ničnosti v celoti — Dopustnost“

Sklepni predlogi generalnega pravobranilca P. Mengozzija, predstavljeni 5. junija 2008   I ‐ 9366

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 11. decembra 2008   I ‐ 9387

Povzetek sodbe

1. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznosti – Obseg – Odločba, ki je skladna s prejšnjimi odločbami

   (člen 253 ES)

2. Pritožba – Razlogi – Kritika posledic, ki jih je Sodišče prve stopnje izpeljalo iz pravne rešitve obravnavanih tožbenih razlogov – Dopustnost

   (Statut Sodišča, člen 58(1); Poslovnik Sodišča, člen 113)

3. Ničnostna tožba – Sodba o razglasitvi ničnosti – Obseg – Razglasitev ničnosti odločbe o vračilu državne pomoči na podlagi sklepov, omejenih na obrazložitev obrestne mere na podlagi obrestnoobrestnega računa – Nedopustnost

   (členi 224, šesti odstavek, ES, 230 ES in 231, prvi odstavek, ES)

1.  Odločbo Komisije, ki je umeščena v ustaljeno prakso odločanja, je mogoče obrazložiti le s povzemanjem, zlasti s sklicevanjem na to prakso, ko pa gre odločba dlje od njenih predhodnic, mora Komisija svoje razlogovanje razviti izrecno. Tako je v primeru odločbe, s katero je naloženo vračilo državne pomoči, če je uporabljena obrestna mera, izračunana na podlagi obrestnoobrestnega računa, in če ob njenem sprejetju nobena določba prava Skupnosti niti sodna praksa Sodišča ali Sodišča prve stopnje ni podrobno določala, da je treba obresti, ki jih je treba prišteti pomoči, ki jo je treba vrniti, izračunati na podlagi obrestnoobrestnega računa, ampak je bila taka naložitev plačila obresti, prvi izraz nove in pomembne politike Komisije.

   (Glej točke 44, 46 in 49.)

2.  Če je Sodišče v okviru pritožbe pristojno za presojo pravne rešitve v zvezi s tožbenimi razlogi, obravnavanimi na prvi stopnji, mora biti pristojno tudi za presojo pravnih posledic, ki jih ugotovi Sodišče prve stopnje na podlagi take rešitve in ki prav tako pomenijo pravno vprašanje ter jih stranke v postopku pred Sodiščem prve stopnje ne morejo nujno predvideti, sicer bi bil postopek pritožbe v znatni meri brez pomena. Iz navedenega izhaja, da ni mogoče šteti, da pritožbeni razlog v okviru pritožbe zoper pravno posledico, na katero je Sodišče prve stopnje sklepalo na podlagi pravnega vprašanja, ki ga je obravnavalo, spreminja predmet postopka pred Sodiščem prve stopnje v smislu člena 113(2) Poslovnika Sodišča.

   Tako je v primeru pritožbenega razloga, na katerega se sklicuje Komisija in ki se nanaša na dejstvo, da je Sodišče prve stopnje v nasprotju z načelom sorazmernosti odločbo o vrnitvi pomoči razglasilo za nično v celoti na podlagi predloga, ki se nanaša le na izračun obresti. Tak pritožbeni razlog ne pomeni novega predloga, ki bi bil nedopusten na podlagi člena 113(1), druga alinea, navedenega poslovnika, ker predlog Komisije pred Sodiščem prve stopnje, naj zavrne tožbo proti navedeni odločbi, zajema tudi ožji predlog morebitne delne zavrnitve.

   (Glej točke od 96 do 101.)

3.  Samo dejstvo, da Sodišče prve stopnje tožbeni razlog, ki ga je navedla tožeča stranka v podporo svoji ničnosti tožbi, šteje za utemeljen, Sodišču prve stopnje ne omogoča, da izpodbijani akt samodejno razglasi za ničen v celoti. Razglasitev ničnosti v celoti namreč ni mogoča, kadar se zdi očitno, da je navedeni tožbeni razlog, ki se nanaša le na poseben vidik spornega akta, lahko podlaga le za razglasitev delne ničnosti glede elementov, ki jih je mogoče ločiti od preostalega akta.

   Iz tega izhaja, da Sodišče prve stopnje napačno uporabi pravo, kadar odločbo o vračilu pomoči razglasi za nično v celoti na podlagi predlogov, omejenih na obrazložitev glede diskontiranja začetnega zneska pomoči z uporabo obrestne mere, izračunane na podlagi obrestnoobrestnega računa. Vendar vprašanje, ali je začetni znesek pomoči treba diskontirati z uporabo navadne obrestne mere ali obrestne mere, izračunane na podlagi obrestnoobrestnega računa, ne vpliva na ugotovitev v sporni odločbi, da pomoč ni združljiva s skupnim trgom in da jo je treba vrniti. Sodišču prve stopnje namreč ni mogoče očitati, da ni ločilo vprašanja obresti, izračunanih na podlagi obrestnoobrestnega računa, in navadnih obresti, ker začetnega zneska pomoči ne bi moglo diskontirati tako, da bi namesto obrestne mere, izračunane na podlagi obrestnoobrestnega računa, uporabilo navadno obrestno mero, ne da bi pri tem spremenilo vsebino sporne odločbe.

   (Glej točke 104, 105, 107, 109 in 110.)